Jedro

Rok teče vse dneve v tednu in ne le v času, ko sodišča in vsi pravosodni organi v RS delujejo, kot meni tožeča stranka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo pritožbo tožeče stranke z dne 26. 8. 2019 zoper sodbo Okrožnega sodišča v Celju opr. št. IV P 673/2018 z dne 15. 5. 2019. V uvodu izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje navedlo, da je tožena stranka v tej zadevi N. R., namesto pravilno mld. N. R. Očitno pisno pomoto skladno z določbo 328. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP popravi sodišče prve stopnje.

2. Tožeča stranka v pritožbi, vloženi dne 26. 11. 2019, navaja, da so iz predmetnega spisa jasno razvidna dejstva, da je sodba IV P 673/2018 z dne 15. 5. 2019 pristranska in protizakonita. Sodišče prve stopnje je v sodbi določilo 30-dnevni pritožbeni rok, zato je tožnik, ki pred sodiščem nastopa kot fizična oseba brez pooblaščenca, 30-dnevni rok v nevednosti razumel kot štetje uradnih dni, saj vsa sodišča in pravosodni organi delujejo samo od ponedeljka do petka (prazniki ter sobote in nedelje za njih ne predstavljajo uradnih dni), saj prvi odstavek 333. člena ZPP ne opredeljuje način štetja rokov. Posledično je pritožba zoper sodbo z dne 15. 5. 2019 bila vložena pravočasno in je tožnik šele s sklepom z dne 6. 11. 2019 izvedel, da bi naj imel 7-dnevno zamudo pri vložitvi pritožbe zoper sodbo. Nadalje navaja, da je izpodbijani sklep v nasprotju z določili prvega odstavka 343. člena ZPP izdala okrožna sodnica svétnica Karmen Razdevšek in da je zato sklep posledično nezakonit in neveljaven. Tožeča stranka po 343. členu ZPP pristojnemu predsedniku sodišča prve stopnje predlaga, da protizakoniti sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

3. Tožena stranka je odgovorila na pritožbo. Predlagala je, da sodišče druge stopnje pritožbo (v vlogi očitno pomotoma navedeno kot pritožbo tožene stranke) zavrne kot neutemeljeno in toženi stranki (prav: tožeči) naloži stroške tožeče (prav: tožene) stranke.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče v zvezi s predlogom tožeče stranke, da o pritožbi odloči pristojni predsednik senata sodišča prve stopnje, pojasnjuje, da je postopek s pritožbo zoper sodno odločbo določen v ZPP v členih 342 do 349. Predsednik senata sodišča prve stopnje zavrže prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo s sklepom brez naroka. Če pa ugotovi, da je pritožba pravočasna, popolna in dovoljena, po prejemu odgovora na pritožbo ali ko izteče rok za odgovor na pritožbo, pošlje spis sodišču druge stopnje (višjemu sodišču), da odloči o pritožbi. O utemeljenosti pritožbe, ki jo je višje sodišče skupaj s spisom prejelo zaradi odločitve o pritožbi zoper izpodbijani sklep, je zato odločalo višje sodišče, ki je pristojno za odločanje o pritožbah zoper odločbe okrajnih in okrožnih sodišč po prvi točki 35. člena ZPP.

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo kot prepozno pritožbo tožeče stranke zoper sodbo, ki jo je sodišče izdalo dne 15. 5. 2019. Pritožbeno ni izpodbijano, da je tožnik sodbo prejel 17. 6. 2019, sodišče prve stopnje pa je pravilno ugotovilo, da se je pritožbeni 30-dnevni rok za vložitev pritožbe iztekel 19. 8. 2019 (pri teku pritožbenega roka je pravilno upoštevalo, da v času sodnih počitnic procesni roki v predmetni zadevi, ki ni nujna, ne tečejo) in da je tožeča stranka pritožbo vložila 26. 8. 2019. Na podlagi tako ugotovljenih dejstev je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je pritožba prepozna, ker je bila vložena po poteku roka za vložitev pritožbe zoper sodbo, ki je določen v prvem odstavku 333. člena ZPP.

7. Tožeča stranka se ne more sklicevati na nepoznavanje prava, saj v skladu s splošnim pravnim načelom (ignorantia iuris nocet) nepoznavanje prava škoduje. Zato s pritožbeno navedbo, da je tožnik kot laik iz nevednosti zamudil pritožbeni rok, ne more izpodbiti pravilnega zaključka sodišča prve stopnje. Tožeča stranka je bila v pravnem pouku v sodbi pravilno poučena, da je zoper sobo dovoljena pritožba v 30 dneh od prejema pisnega odpravka sodbe, kot je to določeno v prvem odstavku 333. člena ZPP. Ta določba ne opredeljuje načina štetja rokov, kar pa ne pomeni, da je bila pritožba tožeče stranke zoper sodbo vložena pravočasno, kot zmotno sklepa tožeča stranka. Pri računanju roka je potrebno upoštevati določbe o rokih in narokih v osmem poglavju ZPP (110. - 120. člen). V 111. členu ZPP je v prvem odstavku določeno, da se roki računajo po dnevih, mesecih in letih, nikjer v tem zakonu pa ni določeno, da roki ne tečejo ob sobotah, nedeljah ali praznikih. Iz določbe drugega odstavka 111. člena ZPP, da se pri začetku štetja roka ne šteje dan vročitve sodnega pisanja, ampak se vzame za začetek roka prvi naslednji dan, in iz določbe četrtega odstavka tega člena, da če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika, pa evidentno izhaja, da rok teče vse dneve v tednu in ne le v času, ko sodišča in vsi pravosodni organi v RS delujejo, kot meni tožeča stranka.

8. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je sklep protizakonit in neveljaven, ker ga je v nasprotju s prvim odstavkom 343. člena ZPP izdala okrožna sodnica svétnica K. R. in ne predsednik senata sodišča prve stopnje. V 101. členu Zakona o sodiščih (ZS) je določeno, da so okrožna sodišča pristojna za sojenje oziroma odločanje na prvi stopnji med drugim v pravdnih zadevah v skladu z ZPP; v 102. členu istega zakona pa je v prvem odstavku določeno, da v zadevah iz prejšnjega člena vodi postopek in sodi oziroma odloča sodnik posameznik, razen če zakon določa, da sodi senat. Zakon ne določa, da v zadevah, kot je obravnavana, sodi senat, zato je okrožna sodnica svétnica K. R. kot sodnica posameznica izpodbijani sklep izdala skladno z gornjimi zakonskimi določbami.

9. Ker niso utemeljene pritožbene navedbe in tudi niso podani tisti pritožbeni razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena v zvezi s 353. členom in 366. členom ZPP).

10. V odgovoru na pritožbo je tožena stranka zgolj povzemala pritožbene navedbe in pritrjevala razlogom sklepa o zavrženju pritožbe, zato z odgovorom na pritožbo ni pripomogla k (hitrejši) odločitvi v zadevi. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da stroški odgovora na pritožbo niso bili potrebni za pravdo in jih mora tožena stranka kriti sama (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).