Jedro

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka tožeči ni izročila posesti na spornih nepremičninah niti ji ni izročila zemljiško knjižnega dovolila za vpis lastninske pravice na spornih nepremičninah. Tožena stranka torej svoje obveznosti ni izpolnila niti delno, tožeča stranka pa navaja, da je svojo obveznost plačila kupnine že izpolnila: če ne v celoti pa vsaj delno. Ob takem dejanskem stanju pa ne gre za situacijo, ki jo ureja določilo 2. odstavka 24. člena ZFPPIPP.

Po ZFPPIPP je dopusten le zahtevek na ugotovitev obstoja lastninske pravice, ne pa zahtevek na ugotovitev obstoja izločitvene pravice. Izločitvena pravica je pravica lastnika stvari ali imetnika druge premoženjske pravice, da se iz stečajne mase izloči premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku. To pa je dajatveni zahtevek.

Izrek

1. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje: a) v 1. točki II. odstavka izreka spremeni tako, da se tožba v tem delu zavrže; b) v preostalih izpodbijanih delih II. odstavka izreka in v izpodbijanem III. odstavku izreka pa se pritožba zavrne in se v nespremenjenih delih sodba sodišča prve stopnje potrdi.

2. Zahtevek tožeče stranke za povrnitev njenih stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

Obrazložitev

Pravno odločilna dejstva, razvidna iz spisa

1. Tožeča stranka je tožbo vložila dne 26. 10. 2010. Nad toženo stranko je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. St 1412/2010 z dne 18. 11. 2010 začet stečajni postopek. V stečajnem postopku nad toženo stranko je tožeča stranka prijavila izločitveno pravico na nepremičninah, ki so predmet tega spora: - stanovanje, ident. št. a v izmeri 101,1 m2 vpisano v podvložek št.a; - prostor, ident. št. b v izmeri 17,18 m2 vpisana v podvložek št. b; - parkirno mesto, ident. št. c v izmeri 12,41 m2 vpisano v podvložek št. c; - parkirno mesto, ident. št. d v izmeri 12,44 m2 vpisano v podvložek št. d. Izločitveno pravico je stečajni upravitelj prerekal. 2. Na zgoraj navedenih nepremičninah je kot lastnik vknjižena tožena stranka. Ta tožeči stranki posesti na teh nepremičninah ni izročila niti ji ni izročila zemljiško knjižnega dovolila za vpis lastninske pravice na teh nepremičninah.

3. Tožeča stranka kupnine dogovorjene v znesku 405.033,99 EUR za zgoraj navedene nepremičnine, ki so bile predmet pogodbe št. CEDO 195/08 (v nadaljevanju: Pogodba) ni plačala v celoti. Nesporno ni plačala zneska 44.291,95 EUR, sporno pa je ali je plačala preostanek.

4. Tožeča stranka v stečajnem postopku nad toženo ni prijavila denarnih terjatev.

Predmet tožbenega zahtevka in odločitev sodišča prve stopnje

5. Tožeča stranka, katere izločitveni zahtevek je bil v stečajnem postopku prerekan, je v tožbi postavila primarni in podrejeni tožbeni zahtevek. S primarnim je zahtevala ugotovitev, da ima izločitveno pravico na nepremičninah, ki so predmet Pogodbe in ugotovitev, da je kupnino po Pogodbi v celoti plačala (II. odst., 1. tč. izreka izpodbijane sodbe). V preostalih točkah primarnega tožbenega zahtevka pa je tožeča stranka od tožene zahtevala še: - izstavitev za bremen prosti vpis lastninske pravice - na nepremičninah po Pogodbi - sposobno zemljiškoknjižno listino (II. odst., 2. tč. izreka izpodbijane sodbe); - izročitev gradbenega dovoljenja s PID – projektom izvedenih del, uporabno dovoljenje, certifikate, garancijske listine, izjave o skladnosti za opremo in naprave (II. odst., 3. tč. izreka izpodbijane sodbe); - povrnitev stroškov postopka (II. odst., 4. tč. izreka izpodbijane sodbe).

S podrednim tožbenim zahtevkom (III. odst. izreka izpodbijane sodbe) je tožeča stranka zahtevala, da ji tožena stranka na podlagi Pogodbe, proti plačilu preostanka kupnine v znesku 44.291,95 EUR, izroči bremen proste nepremičnine, ki so predmet Pogodbe (III. odst., 1. tč. izreka izpodbijane sodbe). V preostalih delih pa je podredni tožbeni zahtevek enak primarnemu tožbenemu zahtevku.

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo primarni in podredni tožbeni zahtevek tožeče stranke.

Pritožba tožeče stranke

7. Proti tej sodbi se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Uveljavljala je vse pritožbene razloge, ki so navedeni v 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da v celoti ugodi njenemu tožbenemu zahtevku ter toženi stranki naloži povračilo stroškov pritožbenega postopka. Podredno pa je predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi je predvsem povzela ugotovitve sodišča prve stopnje in ponovila lastne navedbe. Kot bistveno pa je zavzela stališče, da je notorno dejstvo, da se v stečajnih postopkih upnikom priznavajo izločitveni zahtevki za nepremičnine, na katerih upniki niso pridobili lastninske pravice na izviren način ali s priposestvovanjem in tudi niso vknjiženi v zemljiški knjigi. Po njenem je odločitev sodišča prve stopnje v nasprotju s tistimi določili Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP), ki se nanašajo na vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe (prim. 265. in 267. člen ZFPPIPP). Stališče sodišča prve stopnje, da je subsidiarni tožbeni zahtevek nemogoč ter da obveznosti po tem tožbenem zahtevku ni mogoče naložiti s sodbo, pa naj bi bilo nepravilno in nezakonito.

8. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

9. Pritožba je delno utemeljena.

K odločitvi o pritožbi na zavrnitev podrednega zahtevka

10. Na pritožbene navedbe, ki predstavljajo ponavljanje ugotovitev sodišča prve stopnje, navedb in citiranje predpisov pritožbeno sodišče ne odgovarja (1. odstavek 360. člena ZPP). Presplošno in neargumentirano je pritožbeno stališče: »Notorno dejstvo je, da se v stečajnih postopkih upnikom priznavajo izločitveni zahtevki za nepremičnine, na katerih upniki niso pridobili lastninske pravice na izviren način ali s priposestvovanjem in tudi niso vknjiženi v zemljiški knjigi«. Zato se do tega stališča pritožbeno sodišče ne more konkretno opredeliti. Poudarja pa, da je izločitvena pravica pravica lastnika stvari ali imetnika druge premoženjske pravice, da se iz stečajne mase izloči premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku (prim. 1. odst. 22. čl. ZFPPIPP) in da tožeča stranka ni zatrjevala, da je lastnica iztoževanih nepremičnin postala na podlagi priposestvovanja. Sicer pa se v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče sklicuje na 10. točko obrazložitve izpodbijane sodbe, ki dobesedno povzema zakonski tekst 22. člena ZFPPIPP, v katerem je pojasnjen pojem izločitvene pravice in izločitvenega upnika. Prav tako se v izogib ponavljanju sklicuje na 11. točko obrazložitve izpodbijane sodbe. V tej točki je sodišče prve stopnje jasno, pravilno in popolno pojasnilo, da se zgolj s sklenitvijo pogodbe lastninska pravica na nepremičnini ne pridobi ter da tudi tožeča stranka na izločevanih nepremičninah zato ni pridobila lastninske pravice, ker te niso vknjižene nanjo.

11. Pritožba uveljavlja tudi pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odstavka ter 14. in 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, vendar ne pojasni, v čem vidi te kršitve. Enako velja za uveljavljani pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato se do teh pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ne more opredeliti.

12. V zvezi z uveljavljanim pritožbenim razlogom zmotne uporabe materialnega prava tožeča stranka navaja, da je odločitev sodišča prva stopnje v nasprotju z 265. členom in 267. členom ZFPPIPP. To slednje določilo ureja pravico stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjenih dvostranskih pogodb, prvo pa govori o izjemah, ki veljajo za terjatve iz vzajemno neizpolnjenih dvostranskih pogodb. Definicijo vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe vsebuje določilo 2. odstavka 24. člena ZFPPIPP (1). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka tožeči ni izročila posesti na spornih nepremičninah niti ji ni izročila zemljiško knjižnega dovolila za vpis lastninske pravice na spornih nepremičninah. Te odločilne prvostopenjske ugotovitve pritožnica ni izpodbijala. Tožena stranka torej svoje obveznosti ni izpolnila niti delno, tožeča stranka pa navaja, da je svojo obveznost plačila kupnine že izpolnila: če ne v celoti pa vsaj delno. Ob takem dejanskem stanju pa ne gre za situacijo, ki jo ureja določilo 2. odstavka 24. člena ZFPPIPP. Zato niso podani pogoji za uporabo določil pododdelka 5.3.3. ZFPPIPP, ki veljajo za vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe.

13. Sodišče prve stopnje je torej s tem, ko je v obrazložitvi svoje sodbe, glede zahtevkov pod 2. in 3. točko primarnega zahtevka ter glede 1., 2. in 3. točke podrednega zahtevka menilo, da je podana podlaga za uporabo določil, ki urejajo vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, zmotno uporabilo materialno pravo.

14. Z začetkom stečajnega postopka se nedenarna terjatev upnika do stečajnega dolžnika pretvori v denarno terjatev po tržni vrednosti ob začetku stečajnega postopka (253. člen ZFPPIPP). Iz zgornje obrazložitve sledi, da ima tožeča stranka proti toženi stranki kvečjemu denarni zahtevek. Upniki morajo v stečajnem postopku prijaviti vse svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, razen tistih, za katere zakon določa, da se ne prijavijo (1. odstavek 296. člena ZFPPIPP). Tožeča stranka v stečajnem postopku svoje terjatve proti toženi stranki ni prijavila. Če upnik zamudi rok za prijavo terjatve, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha (5. odstavek 296. člena ZFPPIPP). Terjatev tožeče stranke je v razmerju do stečajnega dolžnika torej prenehala. Iz tega sledi, da je tožba tožeče stranke tako glede primarnega kot glede podrejenega zahtevka nesklepčna. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo pravilno, ko je zahtevke tožeče stranke iz 2. in 3. točke primarnega zahtevka ter 1., 2. in 3. točke podrednega zahtevka zavrnilo, pa četudi je to storilo iz drugih materialno pravnih razlogov.

15. Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa tega dela izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz 2. odstavka 350. člena ZPP je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo v nespremenjenem delu potrdilo (353. člen ZPP).

K odločitvi o pritožbi na zavrnitev primarnega zahtevka

16. Po določilu 2. odstavka 181. člena ZPP je ugotovitvena tožba med drugim dovoljena, če je tako določeno s posebnimi predpisi ali če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja. Poseben predpis, ki predpisuje pogoje za uveljavitev terjatve v stečajnem postopku z ugotovitveno tožbo je ZFPPIPP. Zmotno je materialno pravno stališče sodišča prve stopnje, da je bila tožeča stranka s sklepom o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic opr. št.: St 1412/2010 z dne 25. 1. 2012 napotena na vložitev ugotovitvene tožbe na obstoj izločitvene pravice. Iz tega sklepa je razvidno le, da je stečajni upravitelj prijavljeno izločitveno pravico prerekal zato, ker upnik izločitvene pravice ni izkazal (A16). Po ZFPPIPP je dopusten le zahtevek na ugotovitev obstoja lastninske pravice (1. odstavek 310. člena v povezavi z 2. točko 1. odstavka 309. člena ZFPPIPP), ne pa zahtevek na ugotovitev obstoja izločitvene pravice. Izločitvena pravica je pravica lastnika stvari ali imetnika druge premoženjske pravice, da se iz stečajne mase izloči premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku (primerjaj 10. točko obrazložitve). To pa je dajatveni zahtevek. Zahtevek, kot ga je oblikovala tožeča stranka, je zahtevek na ugotovitev dejstva, tak zahtevek pa ni dovoljen. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določila 5. alineje 358. člena ZPP izpodbijano sodbo v 1. točki II. odstavka izreka spremenilo tako, da je tožbo v tem delu zavrglo.

K odločitvi o pritožbenih stroških Ker je uspela tožeča stranka v pritožbenem postopku samo navidezno, saj s svojim zahtevkom dejansko ni uspela, je pritožbeno sodišče odločilo, da sama nosi svoje pritožbene stroške. To odločitev je oprlo na določilo 1. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP.

(1) Vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba je dvostranska pogodba: ki je bila sklenjena pred začetkom postopka zaradi insolventnosti in pri kateri do začetka postopka zaradi insolventnosti: niti insolventni dolžnik niti nasprotna pogodbena stranka nista izpolnili svoje obveznosti glede izpolnitvenega ravnanja na podlagi te pogodbe ali nobeden od njiju teh obveznosti ni izpolnil v celoti.