Jedro

Ni podana kršitev določb člena 467 ZKP, ker je sodnica za mladoletnike ob navzočnosti zagovornika zaslišala mladoletnega obdolženca, ki mu je bila vzeta prostost. Pripor je bil zakonito odrejen, čeprav javni tožilec še ni predlagal uvedbe pripravljalnega postopka.

Izrek

Pritožba zagovornika st. ml. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

S sklepom, navedenem v uvodu te odločbe, je senat za mladoletnike višjega sodišča ugodil predlogu javnega tožilca in proti st. ml. odredil pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po členu 191/II točka 3 v zvezi s členom 474/I ZKP.

Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil zagovornik st. mladoletnika s predlogom, naj se izpodbijani sklep razveljavi, st. mladoletnik izpusti na prostost oziroma podrejeno, da se zahteva vrne sodniku za mladoletnike v ponovno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Glede na to, da mora pritožbeno sodišče po določbi člena 397/IV ZKP po uradni dolžnosti paziti, ali je bilo sodišče prve stopnje stvarno pristojno za sklep, je senat za mladoletnike Vrhovnega sodišča RS najprej preizkusil napadeni sklep glede tega. Glede pripora v postopku proti mladoletniku so v ZKP le nekatere določbe, med drugim ta, da odreja pripor sodnik za mladoletnike (člen 474/I ZKP). O pritožbi zoper sklep o odreditvi pripora v pripravljalnem postopku proti mladoletniku odloča senat za mladoletnike višjega sodišča (načelno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča RS, Poročilo o sodni praksi Vrhovnega sodišča RS št. II/1979). V obravnavanem primeru se že sodnica za mladoletnike s predlogom javnega tožilca za odreditev pripora zoper st. mladoletnika ni strinjala in je zato zahtevala odločitev senata za mladoletnike višjega sodišča. Senat za mladoletnike višjega sodišča je bil po mnenju senata za mladoletnike Vrhovnega sodišča RS pristojen za tako odločitev in sicer na podlagi določbe člena 192/V v zvezi s členom 452/I ZKP, pri čemer pa, analogno kot pri odločanju o pritožbi, odloča tudi v primeru nesoglasja sodnika za mladoletnike s predlogom javnega tožilca za odreditev pripora prav ta senat in ne morda senat za mladoletnike ali zunajobravnavni senat temeljnega sodišča. Z zaslišanjem st. mladoletnika, preden je javni tožilec podal predlog za uvedbo pripravljalnega postopka, sodnica za mladoletnike ni kršila določb člena 467 ZKP, kot to meni zagovornik. Šlo je namreč za zaslišanje st. mladoletnika, ki mu je bila vzeta prostost (člen 193 v zvezi s členom 452/I ZKP) in je bilo tudi pravilno opravljeno v navzočnosti zagovornika. Prav tako je bil pripor zakonito odrejen, še preden je bil podan predlog javnega tožilca za uvedbo pripravljalnega postopka (člen 193/IV v zvezi s členom 452/I ZKP).

Zagovornik tudi napačno meni, da je pripor v obravnavani zadevi odredil preiskovalni sodnik. Le tega je namreč odredil senat za mladoletnike višjega sodišča, le predhodno zaslišanje st. mladoletnika je opravila sodnica, ki pa je bila z razporedom poslov (463 ZKP) določena za dežurna preiskovalna opravila tudi v zvezi z mladoletnimi obdolženci.

Končno pa so število kaznivih dejanj, zaradi katerih se zoper st. mladoletnika vodi pripravljalni postopek, predvsem pa njihova teža ter dosedanje mladoletnikovo problematično obnašanje, takšni, da je tudi po mnenju senata za mladoletnike Vrhovnega sodišča RS senat za mladoletnike višjega sodišča pravilno odločil, da ne obstaja zgolj priporni razlog ponovitvene nevarnosti, marveč da je potreben za mladoletnikovo izločitev iz okolja prav pripor in ne zgolj kakšen milejši ukrep po členu 473 ZKP.

Po povedanem zagovornikova pritožba ni utemeljena in jo je bilo treba zavrniti (člen 397/III v zvezi s členom 452/I ZKP).