Jedro

Po ustaljeni sodni praksi se sporazum dedičev o delitvi in načinu delitve zapuščine v sklepu o dedovanju ne upošteva pri odločitvi o pozneje najdenem premoženju zapustnika, saj so dediči s sporazumom o delitvi razdelili le tisto zapuščinsko premoženje, ki je bilo takrat predmet dedovanja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z dodatnim sklepom o dedovanju ugotovilo, da obsega dodatna zapuščina po pok. A. M. delež do 1/24 nepremičnine s parc. št. 263, vpisane v z. k. vložek 539, k.o. 1731 U. Ugotovilo je tudi, da sta bili na podlagi prvotnega pravnomočnega sklepa o dedovanju za dedinji na podlagi oporočnega dedovanja ter Zakona o dedovanju glede dopolnitve nujnega deleža, razglašeni zapustnikova žena Mr. M. po določilih oporoke do 7/8 celotne zapuščine ter hčerka Mj. M. do 1/8 (glede dopolnitve nujnega deleža). Na podlagi oporočnega dedovanja je dodelilo celotno dodatno zapuščino zapustnikovi ženi Mr. M. Proti temu sklepu je dedinja Mj. M. vložila pritožbo, v kateri predlaga spremembo oziroma razveljavitev sklepa. Navaja, da je sodišče izdalo dodatni sklep o dedovanju brez dodatne zapuščinske obravnave in pri tem ni upoštevalo sklepa o dedovanju z dne 16.2.2007, niti ni pozvalo pritožnice, da uveljavlja svoj nujni dedni delež. Res je zapustnik z oporoko vse premoženje zapustil Mr. M. Vendar je pritožnica nujna dedinja, pri čemer njen nujni dedni delež nikakor ni bil odpravljen z 800 kg žive teže goveje živine, kot to navaja oporoka. Res je bil dne 16.2.2007 sklenjen dedni dogovor, po katerem je pritožnica prejela znesek 5,500.000,00 SIT, vendar je bil sklenjen le glede tedaj znanega premoženja. Iz sklepa o dedovanju pa izhaja, da je pritožnica dedinja do 1/8 zapustnikovega premoženja, česar sodišče v sklepu ni upoštevalo oziroma je spregledalo.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom odločalo o dodatno najdenem premoženju zapustnika A. M. Zato je podlaga za izdajo dodatnega sklepa v določbi 221. čl. Zakona o dedovanju – ZD, ki določa, da v primeru, če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. To pomeni, da pritožba sicer nima prav, ko očita sodišču prve stopnje, da ni opravilo dodatne zapuščinske obravnave, utemeljen pa je pritožbeni očitek, da bi moralo v dodatnem sklepu o dedovanju o kasneje najdenem oziroma ugotovljenim premoženju zapustnika odločiti, da pripada dedičem po enakem principu, kot v prvem sklepu o dedovanju.

Iz sklepa o dedovanju D 232/2006 z dne 16.2.2007 izhaja, da so dediči po pok. A. M. njegova vdova Mr. M. ter otroci O. Č. Mj. M. ter A. M. Na podlagi oporoke, ki so jo dediči priznali za pristno in pravno veljavno ter na podlagi dednih izjav v postopku, je zapuščinsko sodišče razglasilo za dedinji vdovo zapustnika Mr. M. na podlagi oporoke do 7/8 ter hčerko Mj. M. do 1/8, ker je slednja uveljavljala nujni dedni delež. Iz sklepa o dedovanju nadalje izhaja, da sta dedinji sklenili dedni dogovor, s katerim sta razdelili zapuščinsko premoženje tako, da je Mr. M. prejela celotno zapuščino v naravi, pritožnici pa je izplačala denarni znesek zaradi dopolnitve nujnega dednega deleža. Po ustaljeni sodni praksi se sporazum dedičev o delitvi in načinu delitve zapuščine v sklepu o dedovanju ne upošteva pri odločitvi o pozneje najdenem premoženju zapustnika, saj so dediči s sporazumom o delitvi razdelili le tisto zapuščinsko premoženje, ki je bilo takrat predmet dedovanja. Ker je sodišče prve stopnje z obravnavanim sklepom dodelilo dodatno zapuščino v celoti zapustnikovim vdovi Mr. M., sklicujoč se na oporočno dedovanje in namen zapustnika v oporoki, je utemeljen očitek pritožnice, da je sodišče dodatno zapuščino dodelilo v nasprotju s prvim sklepom o dedovanju in pri tem prezrlo zahtevo pritožnice do nujnega dednega deleža, ki ji vsekakor gre tudi na kasneje najdenem premoženju zapustnika. Ker je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbo 1. odst. 221. čl. ZD, saj sklep ne vsebuje ugotovitve o pokritju nujnega dednega deleža pritožnice tudi glede obravnavanega kasneje najdenega zapustnikovega premoženja, je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi in sklep razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek na podlagi 2. točke 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. čl. ZD.