3. 7. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopajo B. B., C. C. in Č. C., odvetniki v Z. Z., na seji senata dne 20. junija 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 636/2001 z dne 8. 7. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Območna geodetska uprava Novo mesto, Izpostava Trebnje, je zavrgla pritožničino zahtevo za mejni ugotovitveni postopek med njeno parcelo št. 310/3, 10* k.o. V. V. in med parcelo št. 328 k. o. V. V. Ministrstvo za okolje in prostor je v odločbi, s katero je zavrnilo pritožbo pritožnice, soglašalo s stališčem prvostopenjskega upravnega organa, da ponovna določitev meje v mejnem ugotovitvenem postopku ni mogoča, če je bila meja, tako kot v tem primeru, že določena v postopku prenosa posestne meje v naravo po podatkih zemljiškega katastra. Svoje stališče je Ministrstvo oprlo na določbo 8. člena Navodila za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel (Uradni list SRS, št. 2/76 in nasl. – v nadaljevanju Navodilo). Upravno sodišče je s sodbo št. U 946/99 z dne 11. 4. 2001 tožbi pritožnice ugodilo in odločbo Ministrstva odpravilo. Štelo je, da postopek prenosa posestne meje v naravo po podatkih zemljiškega katastra ni mejni ugotovitveni postopek. Sklicevalo se je na Zakon o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74 – v nadaljevanju ZZKat), po katerem naj bi bila to dva ločena postopka, ki se izvajata ob različnih pogojih. Ta zakon naj tudi ne bi imel določbe, ki bi v primeru, če je bil izveden postopek prenosa posestne meje v naravo po podatkih zemljiškega katastra, prepovedovala uvedbo mejnega ugotovitvenega postopka. Vrhovno sodišče je na pritožbo Ministrstva in stranke z interesom sodbo Upravnega sodišča spremenilo tako, da je tožbo zavrnilo. Pritrdilo je stališču upravnih organov. Štelo je, da je razlaga Upravnega sodišča, da je mogoče, kljub doseženem soglasju o ureditvi meje med parcelo pritožnice in stranke z nasprotnim interesom na podlagi 33. člena ZZKat, kar izhaja iz zapisnika z dne 30. 10. 1990, mejo med navedenima parcelama ponovno ugotavljati v mejnem ugotovitvenem postopku, v nasprotju z namenom ZZKat.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi izpodbija sodbo Vrhovnega sodišča in zatrjuje, da je sodišče kršilo 14., 15., 22. in 23. člen Ustave. Pritožnica se z navedenim stališčem upravnih organov in Vrhovnega sodišča ne strinja. Meni, da v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti določbe 8. člena Navodila, saj naj bi se ta nanašala oziroma prepovedovala spremembo mej parcel v zemljiškem katastru, če so bile te evidentirane v predhodno opravljenem mejnem ugotovitvenem postopku. Ker pa je bil v konkretnem postopku izveden le postopek prenosa meje v naravo po podatkih zemljiškega katastra, pritožnica meni, da ima pravico predlagati uvedbo "drugega možnega postopka", tj. mejnega ugotovitvenega postopka. Ta pravica naj bi ji šla še posebej zato, ker jo geometer ni poučil, da lahko sproži sodni postopek za ugotovitev posestne meje.

3.Navedbe pritožnice, s katerimi izraža svoje nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo, po vsebini pomenijo le ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe prava. S tem pa glede na prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ustavne pritožbe ne more utemeljiti. V skladu s prvim odstavkom 50. člena ZUstS Ustavno sodišče v postopku preizkusa ustavne pritožbe preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Za kršitev teh pravic bi šlo, če bi sodišče svojo odločitev oprlo na kakšno, z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivo pravno stališče. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre. Ustavno sodišče lahko presoja tudi, ali je morda odločitev sodišča očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, kar bi pomenilo kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Tega izpodbijani sodbi ni mogoče očitati. Sodišče je razumno in zadostno obrazložilo, zakaj ponovna določitev meje v mejnem ugotovitvenem postopku ni mogoča, če je bila meja, tako kot v tem primeru, že določena v postopku prenosa posestne meje v naravo po podatkih zemljiškega katastra.

4.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan