Jedro

Sodišče odloča o preživnini po razmerah ob izdaji sodbe in zato toženčeva bojazen, da utegne v bodočnosti izgubiti službo, ne more biti v tem postopku upošteven razlog za zniževanje s prvostopno sodbo določene preživnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih (2. tč in prvi odstavek 3. tč. njenega izreka) potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim delom sodbe, s katero je sodišče prve stopnje razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank (1. tč. njenega izreka), je njuno mld. hčerko S. J. dodelilo v vzgojo in varstvo materi - tožnici (2. tč. njenega izreka), tožencu pa naložilo plačevanje preživnine za tega otroka v znesku 15.000,00 SIT mesečno od 1.1.2000 dalje (prvi odstavek 3. tč. izreka prvostopne sodbe), medtem ko je višji preživninski zahtevek (do terjanega zneska 25.000,00 SIT mesečne preživnine za čas od 1.1.2000 dalje) ter v celoti preživninski zahtevek za čas od 1.9.1999 do 31.12.1999 zavrnilo (drugi odstavek 3. tč. izreka prvostopne sodbe). Zoper sodbo sodišča prve stopnje je toženec vložil pritožbo. Smiselno jo izpodbija v delu odločitve o dodelitvi mld. hčerke pravdnih strank S. J. v vzgojo in varstvo materi - tožnici ter v obsodilnem delu odločitve o preživnini zanjo (2. tč. in prvi odstavek 3. tč. izreka prvostopne sodbe), pri čemer zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov, ki bi jih uveljavljal, izrecno ne navaja. V pritožbi graja odločitev o dodelitvi mld. hčerke v vzgojo in varstvo, ki jo je sicer v postopku na prvi stopnji prepustil sodišču, in zatrjuje, da je ta hčerka še vedno z njim v stanovanju in da on ves čas skrbi zanjo podnevi, saj se mati vselej vrača domov šele pozno zvečer. V plačevanje naloženo mu mesečno preživnino pa ocenjuje kot previsoko spričo dejstva, da nima stalne službe in da je zaposlen le pogodbeno. Ta preživnina se mu glede na trenutno stanje sicer ne zdi problematična, saj bi bil za preživljanje otroka zmožen nameniti tudi višji mesečni znesek, vendar se boji bodočnosti zaradi negotove službe in se sprašuje, kaj bo, če bo ostal brez zaposlitve. Formalnega pritožbenega predloga toženec ni ponudil. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče nima nikakršnega razloga za dvom v pravilnost prvostopne odločitve o dodelitvi mld. hčerke pravdnih strank v varstvo in vzgojo materi, ki ima vso potrebno oporo tudi v mnenju Centra za socialno delo Krško (2. odst. 78. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR) - upoštevaje pri tem tudi mnenje mld. hčerke S. J., rojene 10.2.1988 (410. člen Zakona o pravdnem postopku - Ur.l. RS št. 26/99; v nadaljevanju: ZPP). Sicer pa o tem vprašanju glede na podatke iz poročila centra za socialno delo med pravdnima strankama sploh ni bilo spora v postopku na prvi stopnji, pri čemer toženec tožnici njenih osebnih sposobnosti in lastnosti za uspešno vzgojo otroka sploh ne odreka. Zato so neupoštevne nendokazane pritožbene trditve toženca o stalni tožničini odsotnosti zdoma in o njenem vračanju domov v poznih večernih urah. Če toženec s tem meri na tožničine delovne obveznosti, povezane z njeno službo, mu je treba odgovoriti, da velja to tudi zanj - vsaj dokler je izkazano zaposlen. Glede prvostopne odločitve o dodelitvi mld. hčerke pravdnih strank v varstvo in vzgojo materi ne more biti torej dvoma o tem, da je povsem v skladu predvsem z interesi otroka. Z njo pa seveda ni poseženo v toženčevo, iz roditeljske pravice izvirajočo pravico do rednih stikov z otrokom tudi v bodoče. Toženec neutemeljeno izpodbija tudi prvostopno odločitev o naloženi mu mesečni preživnini za mld. hčerko S. J.. S tem v zvezi je bistveno, da s prvostopno sodbo določene mesečne preživnine niti sam ne ocenjuje kot takšne, ki je glede na trenutno stanje ne bi zmogel. To pa je edino pomembno, saj odloča sodišče o preživnini po razmerah ob izdaji sodbe in zato toženčeva bojazen, da utegne v bodočnosti izgubiti službo, ne more biti v tem postopku upošteven razlog za zniževanje s prvostopno sodbo določene preživnine. Če se razmere, na podlagi katerih je bila preživnina določena, pozneje spremenijo, je to lahko le razlog za poznejšo spremembo že določene preživnine (5. odst. 132. člena ZZZDR). Ker se po obrazloženem izkaže, da smiselno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker velja enako tudi glede po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov, je bilo treba toženčevo pritožbo na podlagi določbe 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in v izpodbijanih delih potrditi sodbo sodišča prve stopnje.