Jedro

Prosilec mora pri sestavi prošnje in izjave za dodelitev brezplačne pravne pomoči ravnati s potrebno skrbnostjo in navesti popolne in pravilne podatke o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svoje družine.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, hkrati pa je odločil tudi, da tožnik nadaljnjih šest mesecev od izdaje te odločbe ne more ponovno zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik v obrazcu za dodelitev brezplačne pravne pomoči med drugim navedel oziroma obkrožil, da članica družine A.A. ni lastnica vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb. Organ za brezplačno pravno pomoč je po uradni dolžnosti vpogledal v evidenco Centralne klirinško depotne družbe in ugotovil, da je imenovana lastnica 12 vrednostnih papirjev B. Ker je tožnik zamolčal relevantne podatke, kar po upravno sodni praksi šteje kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju, je organ za brezplačno pravno pomoč v skladu z 20. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, tožnik pa nadaljnjih šest mesecev od izdaje te odločbe ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek 20. člena ZBPP).

Tožnik v vloženi tožbi navaja, da je njegova mama mislila, da teh delnic nima več, ker se je podjetje C., kjer je bila prej zaposlena, pridružilo B. in ni dobila več obvestil o delnicah. Ker z mamo nista vedela, da je še vedno lastnica teh vrednostnih papirjev, vlaga to tožbo in smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena iz razlogov, ki so v njej navedeni in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja: Premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov se ugotavlja na podlagi pisne izjavi prosilca o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Pisna izjava se izpolni na obrazcu, ki je del prošnje za brezplačno pravno pomoč (prvi odstavek 20. člena ZBPP). Premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja pristojni organ za brezplačno pravno pomoč, ki po uradni dolžnosti pridobi potrebne podatke iz uradnih evidenc državnih organov, organov lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil in drugih oseb javnega prava, iz evidenc bank, pri katerih ima stranka odprte svoje račune, ter račune imetnikov, ki jih vodi Centralna klirinško depotna družba in se nanašajo na podatke posameznih imetnikov vrednostnih papirjev (drugi odstavek 20. člena ZBPP). Če je prosilec v izjavi iz prvega odstavka tega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek 20. člena ZBPP).

Kot izhaja iz predmetnega spisa, je tožnik v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, vloženi na predpisanem obrazcu, v rubriki podatki o premoženjskem stanju za članico družine mamo A.A., v točki 4 na vprašanje, ali je lastnica oziroma solastnica vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb, obkrožil ne. Organ za brezplačno pravno pomoč je z namenom ugotovitve tožnikovega premoženjskega stanja opravil uradne poizvedbe v registru Klirinško depotne družbe in ugotovil, da je tožnikova mati lastnica 12 vrednostnih papirjev B. Tudi tožnik priznava, da je njegova mama lastnica navedenih delnic, v tožbi navaja le, da sta z mamo na to pozabila. Kot izhaja iz prvega odstavka 20. člena ZBPP, se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi njegove pisne izjave o premoženjskem stanju, to pa poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Ker tožnik ni navedel, da je mama lastnica zgoraj navedenih vrednostnih papirjev, ampak je – nasprotno – izjavil, da ni lastnica vrednostnih papirjev, je s tem navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju, zato je organ za brezplačno pravno pomoč njegovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v skladu s petim odstavkom 20. člena ZBPP pravilno zavrnil. Po tem določilu prosilec nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč.

Na odločitev ne vpliva tožnikova navedba, da z mamo nista vedela, da je še vedno lastnica teh vrednostnih papirjev. Kot je zgoraj navedeno, se premoženjsko stanje prosilca in njegove družine ugotavlja (tudi) na podlagi njegove izjave, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo, zato se od njega pričakuje, da pri sestavi izjave ravna s potrebno skrbnostjo in tako omogoči pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja glede svojih premoženjskih razmer in premoženjskih razmer njegove družine. To je namreč podlaga za odločitev o tem ali je izpolnjen finančni pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči (12., 13. in 14. člen ZBPP). Prosilec mora torej pri sestavi prošnje in izjave ravnati s potrebno skrbnostjo in tako navesti popolne in pravilne podatke o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju njegove družine. Kadar tako ne ravna in se nato ugotovi drugačno premoženjsko stanje, kot je navedeno v njegovi izjavi, šteje, da je navajal neresnične podatke, s tem pa nastopijo posledice iz petega odstavka 20. člena ZBPP.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.