Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zapuščinskega postopka, ki je končan s pravnomočnim sklepom o dedovanju, ni mogoče obnoviti, pač pa lahko stranke, če so dani pogoji za obnovo postopka po določbah ZPP, uveljavljajo svoje pravice v pravdi.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1. Okrajno sodišče v Ljubljani je predlog F. U. za obnovo zapuščinskega postopka zavrglo, saj le-ta, upoštevajoč 224. člen Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), ni dopustna, pač pa lahko stranka, ki je predlagala obnovo, svoje pravice uveljavlja s tožbo v pravdnem postopku v kolikor so izpolnjeni pogoji za obnovo postopka, določeni v Zakonu o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).
2. F. U. je 02.11.2010 sodišču posredovala vlogo, ki jo je le-to štelo za pritožbo zoper zgoraj citirani sklep. Pritožnica navaja, da Okrajno sodišče v Ljubljani pri odločitvi glede dedovanja kmetije ni upoštevalo zakona, enako pa je kršilo zakon tudi Višje sodišče v Ljubljani. Smiselno enako očita tudi Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije in Sodnemu svetu. Zahteva pojasnilo o veljavnosti Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da pritožnica sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani konkretizirano ne izpodbija, pač pa s pritožbo izraža zgolj nezadovoljstvo nad osnovno odločitvijo v tem zapuščinskem postopku, ki pa, glede na to, da je sklep o dedovanju pravnomočen, ne more več biti stvar pritožbenega preizkusa in zato na te navedbe pritožbeno sodišče ne odgovarja. Izpodbijani sklep je bil posledično preizkušen po uradni dolžnosti v obsegu 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.
5. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa, po ZD, ki se glede možnosti obnove uporablja tudi v primeru, če gre za dedovanje zaščitene kmetije, obnova zapuščinskega postopka, ki se je končal s pravnomočnim sklepom o dedovanju, ni mogoča. Če obstajajo pogoji za obnovo postopka po določbah ZPP, pa lahko stranke uveljavljajo svoje pravice v pravdi (224. člen ZD). Odločitev o zavrženju predloga za obnovo je zato pravilna, pritožba pa neutemeljena.
6. Pritožbeno sodišče je iz navedenih razlogov pritožbo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.