Jedro

V primerjavi s prej veljavnim Pravilnikom (Ur.l. RS, št. 32/2000) novi Pravilnik (Ur.l. RS, št. 18/2003) primera, ko je izvršitelj že razpisal opravo dejanja rubeža in je bilo nato preklicano, ne vrednoti več.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (točka 1 izreka) potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dne 29.10.2004 izdalo sklep in v točki 1 izreka tega sklepa delno ugodilo zahtevi upnika za preizkus obračuna stroškov izvršitelja in odločilo, da se obračun stroškov z dne 6.10.2004 spremeni tako, da se izvršitelju priznajo plačilo za delo in stroški v skupnem znesku 9.286,80 SIT.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je izvršitelj razpisal rubež za dne 6.10.2004, in da je upnik dne 4.10.2004 izvršitelju predlagal, da opravo rubeža prekliče. Izvršitelj je predlogu upnika sledil in rubež preklical. Zato je sodišče prve stopnje odločilo, da izvršitelj ni upravičen do plačila za delo v priglašeni višini 200 točk, ker rubeža niti ni poskušal opraviti, ter je obračun stroškov in plačila za delo izvršitelja temu ustrezno spremenilo in znižalo.

V pritožbi je izvršitelj predlagal spremembo sklepa tako, da se mu priznajo stroški po obračunu z dne 6.10.2004. Navajal je, da je izvršitelj dne 13.9.2004 razpisal rubež premičnin za dne 6.10.2004. Zastopnik upnika je z vlogo z dne 4.10.2004 predlagal preklic rubeža in hkrati tudi ustavitev izvršilnega postopka. Izvršitelj je rubež dne 6.10.2004 preklical in v skladu z 38.c členom Zakona o zvršbi in zavarovanju (ZIZ) upniku vročil poročilo in obračun plačila za delo in stroškov. Upnik je zahteval, da o obračunu odloči sodišče. Sodišče je v izpodbijanem sklepu sledilo navedbi upnika. Ob tem je zanemarilo dejstvo, da Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Ur.l. RS, šr. 18/2003) opredeljuje plačilo za delo izvršitelja. Izvršitelj je v zvezi z načrtovanjem rubeža, njegovim razpisom in preklicem nedvomno opravljal določeno delo. Tako je moral rezervirati čas za predvideni rubež, sestaviti obvestilo o rubežu za upnika in za sodišče. Obvestila je moral kuvertirati, frankirati, napisati povratnice ter jih oddati na pošti, ter vse skupaj evidentirati v računalniških in ročnih evidencah. Za navedeno delo je izvršitelj opravil več kot pol ure dela. Ker načrtovanje rubeža, njegov razpis in preklic v skladu s sodno prakso po sedaj veljavnem pravilniku oziroma tarifi (prej veljavna tarifa je opredeljevala nagrado za preklic v višini 10 % po tarifni številki 1) ni možno ovrednotiti po tarifi, ker pri preklicu rubeža ne gre niti za uspešen, niti neuspešen ali neopravljen rubež, je izvršitelj za vrednotenje dela, ki je nedvomno bilo opravljeno, uporabil določila 5. člena Pravilnika, ki opredeljuje opravljene storitve, ki jih ni mogoče odmeriti po vrednosti terjatve, stvari ali pravice in tudi ne v stalnem znesku, ter se odmerijo po porabljenem času. Za navedena dela je izvršitelj porabil več kot pol ure časa in jih je ovrednotil v višini 100 točk za vsake začete pol ure dela.

Pritožba ni utemeljena.

Dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, ni sporno, pač pa je v pritožbenem postopku sporna uporaba določb Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju: Pravilnik).

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Po razpisu rubeža je upnik predlagal preklic oprave neposrednih dejanj izvršbe, zaradi česar je bil za dne 6.10.2004 razpisani rubež odpovedan. Izvršilno dejanje rubeža torej ni bilo opravljeno, in v Pravilniku z vsebovano tarifo ni pravne podlage za obračun stroškov za opravo rubeža. V primeru preklica rubeža pa je opravljeno le dejanje razpisa in preklica rubeža. V primerjavi s prej veljavnim Pravilnikom (Ur.l. RS, št. 32/2000) novi Pravilnik (Ur.l. RS, št. 18/2003) primera, ko je izvršitelj že razpisal opravo dejanja izvršbe in je bilo to nato preklicano, ne vrednoti več. Po presoji pritožbenega sodišča bi novi Pravilnik, v kolikor bi želel vrednotiti tudi tak primer, le-tega posebej uredil, tako pa je iz primerjave besedil obeh pravilnikov zaključiti, da nova ureditev ne vrednoti več posebej opravila izvršitelja, ko je rubež razpisan in preklican. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da pri takem dejanju ne gre za primer iz 5. člena Pravilnika in za odmero plačila po porabljenem času. Kot prvo, pri vseh izvršitvenih dejanjih razpisa in preklica rubeža, ki jih je opisal izvršitelj v pritožbi, ne gre za posamezno časovno zaključeno enoto, temveč za več posamičnih opravil, ki časovno niso nujno vezana eno na drugo in se lahko vsako zase opravi v bolj ali manj poljubnem krajšem ali daljšem časovnem razmaku. Zato kriterij porabljenega časa ni primeren. Poleg tega Pravilnik (tako stari, kot novi) dejanja v zvezi z rubežem vrednoti po vrednosti terjatve, in tudi iz tega razloga ni mogoče uporabiti 5. člena Pravilnika, ki se uporabi le, kadar se plačilo za opravljeno storitev ne more odmeriti po vrednosti terjatve. Izvršitelj je upravičen do plačila za delo po tarifi Pravilnika (8. člen Pravilnika), tarifa veljavnega Pravilnika pa opravila razpisa in preklica rubeža ne vrednoti več. Zato bi bil v zvezi s posameznimi opravili izvršitelj upravičen le do povračila dejanskih stroškov (10. člen Pravilnika), ne pa tudi do plačila za delo (8. člen Pravilnika).

Glede na obrazloženo je sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu pravilen in zakonit, ter je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep v točki 1 izreka potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s členom 15 ZIZ).

Pritožbeni stroški niso bili priglašeni, zato je odločanje o njih odpadlo.