Up-89/04 - 4

18. 3. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 26. februarja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1211/2003 z dne 13. 11. 2003 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 1028/2003 z dne 3. 9. 2003 in odločbo Predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 516/2003 z dne 3. 6. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani je z odločbo št. Bpp 516/2003 z dne 3. 6. 2003 zavrnil pritožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z ustavno pritožbo zoper sodbo in sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 292/2002 z dne 13. 3. 2003. V odločbi je ugotovil, da je pritožnikov dohodek v obdobju zadnjih šestih mesecev pred vložitvijo prošnje presegal višino minimalne plače, določene z zakonom, ki ureja minimalno plačo. Zato je prošnjo pritožnika na podlagi 2. točke drugega odstavka 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/01 - v nadaljevanju ZBPP) zavrnil kot neutemeljeno. V tej odločbi je bilo ugotovljeno tudi, da pritožnik v izjavi o svojem premoženjskem stanju ni navedel podatka, da je tudi lastnik avtomobila znamke BMW 520 letnik 1980, kot je razvidno iz prometnega dovoljenja št. S 2979011, zato bi bilo treba njegovo prošnjo zavrniti tudi na podlagi določbe tretjega odstavka 20. člena ZBPP. Pritožnik je zoper to odločbo vložil tožbo, ki jo je Upravno sodišče s sodbo št. U 1028/2003 z dne 3. 9. 2003 zavrnilo. Zoper sodbo Upravnega sodišča je pritožnik vložil pritožbo, ki jo je Vrhovno sodišče s sodbo št. I Up 1211/2003 z dne 13. 11. 2003 zavrnilo in potrdilo sodbo Upravnega sodišča.

2.Z ustavno pritožbo pritožnik izpodbija vse navedene odločbe in zatrjuje, da so mu bile z njimi kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Prvostopenjskemu organu, ki je odločal o njegovi prošnji za brezplačno pravno pomoč, očita, da je namenoma napačno ugotovil dejansko stanje. Pritožnik opozarja na okoliščino, da sam kot prava neuka stranka ne more vlagati izrednih pravnih sredstev in je tako prikrajšan za "ustavno varstvo". Izpodbijane odločbe naj bi bile nezakonite tudi iz razloga, ker organi, ki so odločali v konkretnem primeru, njegovega brezposelnega sina niso upoštevali kot družinskega člana po peti alineji prvega odstavka 23. člena ZBPP. Pritožnik meni, da izpolnjuje tudi pogoje za izjemno odobritev brezplačne pravne pomoči, ki so določeni v 22. členu ZBPP. Z izpodbijanimi odločbami naj bi mu bila kršena predvsem pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Zatrjuje pa tudi kršitev 2., 14., 15., 18., 21., 22., 24. in 33. člena Ustave.

B.

3.Ustavni pritožnik zmotno razume pravno naravo ustavne pritožbe, ko skuša v njej uveljavljati svoje videnje dejanskega stanja, s katerim v upravnem sporu ni uspel. Z večino navedb ustavne pritožbe namreč oporeka le pravilnosti ugotovitve dejanskega stanja in uporabe materialnega prava, kar pa ne more biti predmet preizkusa pred Ustavnim sodiščem. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v upravnem sporu, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja in pri uporabi materialnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi Ustavno sodišče izpodbijano sodbo le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Pritožnik kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin sicer zatrjuje, vendar jih z navedbami v ustavni pritožbi ne izkaže.

4.Pritožnik se ne strinja z odločitvijo organov, ki so odločali o njegovi prošnji za brezplačno pravno pomoč, ker sam pravo razume drugače. To samo po sebi ne pomeni kršitve pravice do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave). Pritožnikove navedbe bi sicer lahko pomenile kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Vendar je v izpodbijanih odločbah jasno obrazloženo, zakaj pritožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pa tudi, zakaj organi niso mogli upoštevati njegovega brezposelnega sina kot družinskega člana po peti alineji prvega odstavka 23. člena ZBPP. Vrhovno sodišče je pojasnilo, da za izredno brezplačno pravno pomoč (drugi odstavek 12. člena ZBPP) ni podlage v spisu, saj pritožnik svoje prošnje ni utemeljeval z dejstvom, da na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene dajatve. Prav tako pritožnik niti v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči niti v tožbi, s katero je sprožil upravni spor, ni navajal okoliščin, ki bi kazale na to, da je zaprosil za izjemno odobritev brezplačne pravne pomoči po določbi 22. člena ZBPP.

Pritožnikov subjektivni občutek krivice, ki izhaja iz nezadovoljstva s samo odločitvijo organov v konkretnem primeru, pa ne zadošča za ugotovitev, da je bil kršen 22. člen Ustave.

5.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje tudi kršitev načel pravne države (2. člen Ustave), na katero pa se v postopku z ustavno pritožbo ni mogoče samostojno sklicevati, saj ne gre za določbo Ustave, ki bi urejala kakšno človekovo pravico in temeljno svoboščino. Enako velja za 15. člen Ustave, ki prav tako ne vsebuje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, temveč načela o načinu uresničevanja in o sodnem varstvu teh pravic in svoboščin. Pritožnik zatrjuje še kršitve 14., 18., 21., 24. in 33. člena Ustave, vendar teh kršitev z ničimer ne konkretizira, zato jih Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti.

6.Ker z izpodbijanimi odločbami očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan