Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Razveljavitev dedne izjave o odpovedi dediščini zaradi zmote se lahko uveljavlja kljub pravnomočnosti sklepa o dedovanju.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep o dedovanju.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine, proglasilo kot dediča na podlagi zakonitega dedovanja zapustnikova sinova F. in B. Š. in Banki PBS naročilo, da po pravnomočnosti sklepa znesek na zapustnikovi hranilni knjižici z obrestmi izplača dedičema, in sicer vsakemu do ene polovice. Zoper sklep se je brez navedbe pritožbenih razlogov pritožil J.Š.. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je pri zapisu dedne izjave prišlo do pomote. Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da se je pritožnik odpovedal dediščini, saj je v resnici podal izjavo o odstopu svojega dednega deleža sodediču bratu B.Š.. Pritožba ni utemeljena. Dedna izjava J.Š. v smislu 133. člena Zakona o dedovanju - ZD, podana na zapuščinski obravnavi dne 26.10.1999, je jasna in ne dopušča nikakršnega dvoma: Z njo se je pritožnik odpovedal dedovanju v svojem imenu in v imenu svojih potomcev. Izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine se ne more preklicati (1. odst. 138. člena ZD). Dedna izjava mora izražati pravo in resnično voljo dediča. Če je pritožnik dedno izjavo podal zaradi tega, ker je bil v zmoti, bo njeno razveljavitev kljub pravnomočnosti sklepa o dedovanju lahko uveljavljal v pravdi (2. odst. 138. člena ZD). Ker sodišče ni zagrešilo v pritožbi očitane kršitve, podani pa tudi niso pritožbeni razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep o dedovanju (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD).