Jedro

V primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve, socialnovarstveni zavod z verificiranim varovanim oddelkom ne more uspešno nasprotovati sprejemu s trditvami o pomanjkanju prostorov in kadrovskih nezmožnostih.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se sprejme nasprotnega udeleženca za čas treh mesecev v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda D. Odločilo je, da se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča. 2. Zoper sklep se pritožujeta nasprotni udeleženec in D. 3. Socialno varstveni zavod izpodbija prvostopenjski sklep iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Navaja, da je že v postopku na prvi stopnji z vlogo obvestil sodišče, da ima na varovanem oddelku nameščenih več oseb kot zagotavljajo prostorski pogoji, da je oddelek prezaseden in sam oddelek ne izpolnjuje več pogojev, ki jih določa Pravilnik o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja. Ponovno navaja, da so na varovanem oddelku v domu nameščene osebe, ki zaradi demence ali sorodnih stanj potrebujejo delno ali popolno osebno pomoč in nadzor. Strokovno mnenje, ki so ga podale osebe za sprejem v D., je, da osebe s težavami v duševnem zdravju in s težavami z agresivnostjo ne sodijo skupaj z osebami z demenco. Z nameščanjem oseb, kot je A. A., se posega v človekove pravice. Zavod A. A. ne more zagotoviti pogojev bivanja, ki bi bili človeka vredni. Poleg tega so kršene človekove pravice vsem nameščenim na varovanem oddelku, saj jim zavod ne more več zagotavljati varnega bivanja. Predvsem ne more več zagotavljati varnosti z vidika strokovno usposobljenega osebja. Sklicuje se na poročilo Varuha človekovih pravic RS za obdobje zadnjih treh let, kjer je pritrjeno strokovnim argumentom posebnih socialno varstvenih zavodov. Strokovno osebje zavoda nima izkušenj, znanja in prijemov za delo z osebami s forenzičnih oddelkov. Z namestitvijo oseb s podobnimi motnjami izpostavljajo v neposredno nevarnost tako nameščene osebe, kot tudi zaposlene. Osebe kot je A. A. potrebujejo drugačno strokovno obravnavo ter prijeme, česar mu v domu ne morejo zagotoviti. Sodišče v sklepu ni sledilo argumentom socialnovarstvenega zavoda, ki jih je podal v negativnem mnenju glede nastanitve A. A., ampak se je osredotočilo le na prezasedenost zavoda. Zavod je ustanovljen z namenom izvajanja socialnovarstvenih storitev z vključeno zdravstveno nego in rehabilitacijo. Zavod ne izvaja zdravljenja, ki ga je A. A. potreben. Zavod ima na razpolago specialista psihiatra v povprečju enkrat tedensko, ki ga tudi sam financira, saj mu tega zdravstvena zavarovalnica ne priznava.

4. Nasprotni udeleženec vlaga pritožbo iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Meni, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji, določeni v 74. in 75. členu ZDZdr. Ne strinja se s psihiatričnim mnenjem sodne izvedenke psihiatrinje dr. C. C. Ne strinja se tudi z ugotovitvijo sodišča in izvedenke, da je akutno bolnišnično zdravljenje nasprotnega udeleženca zaključeno. Iz dopisa Psihiatrične klinike izhaja, da bo za dokončno mnenje o zdravstvenem stanju pri nasprotnem udeležencu potrebno daljše opazovanje, kar pomeni, da zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca in ocena njegove sposobnosti ni dokončna. Niso podani pogoji iz druge alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr, saj nasprotni udeleženec ne potrebuje stalnega varstva in oskrbe, ker je sposoben razumeti posledice svojih ravnanj oziroma je sposoben razumevanja in načrtovanja svojega življenja. Sodišče bi moralo upoštevati izpoved priče D. D., ki je izpovedal, da pri nasprotnem udeležencu ne opaža nič posebnega. Sedaj, ko se nahaja v Univerzitetni psihiatrični kliniki L., imata normalne odnose in nikoli nista bila v konfliktu. Tudi priča E. E. je izpovedala, da ob obiskih, ki trajajo pol ure, pri nasprotnem udeležencu ne opaža nič posebnega in se ji zdi v redu. Nasprotni udeleženec ni bil nikoli do nikogar nasilen, ni bil pravnomočno obsojen za katerokoli kaznivo dejanje, pač pa je zbolel za nevrološko boleznijo, vendar je popolnoma priseben. Zdravila, ki jih mora jemati, lahko jemlje sam. Sklicuje se na izvedeniško mnenje izvedenca dr. F. F. s 17. 9. 2014 in še dodaja, da je v letu 2013 in 2014 prišlo do več pomembnih sprememb v življenju nasprotnega udeleženca, in sicer je izgubil službo, imel je finančne težave, s svojo partnerko je prekinil razmerje, sprl se je z županom itd. Nasprotni udeleženec nikogar ne ogroža. Lahko bi ga, če bi bilo potrebno, obiskovale izvajalke zavoda in patronažne sestre. Sklicuje se na judikat VS RS z opr. št. II Ips 176/2014. Izvedeniškemu mnenju očita, da je nejasno in nepopolno. Izvedenka na strani 7 navaja, da nasprotni udeleženec samostojnega življenja zaradi telesnih in fizičnih omejitev ne bi zmogel, po drugi strani pa navaja, da nasprotni udeleženec telesno še ni oviran do te mere, da ne bi bil sposoben fizičnega ogrožanja drugih. Izvedenka je izpovedala, da je nasprotni udeleženec sposoben koga fizično udariti, ni pa si sposoben skuhati, iti v trgovino, načrtovati svojega zdravljenja itd. Vse to je nelogično in v nasprotju samo s seboj. Nasprotni udeleženec zato zahteva mnenje drugih izvedencev.

Razlogi sklepa, zakaj oblike pomoči ni mogoče izvajati na domu nasprotnega udeleženca, so neprepričljivi, ocena sodišča pa ni pravilna. Sprejem v varovani oddelek brez privolitve pomeni odvzem prostosti v smislu tretjega odstavka 19. člena Ustave. V sodni praksi je zavzeto stališče, da je pridržanje ultima ratio in pride v poštev samo v primeru, če ostali ukrepi ne zadoščajo. Sklicuje se na odločbo II Ips 231/2004. Poleg tega je pridržanje dopustno le, če konkretne okoliščine utemeljujejo sklep, da je zaradi duševne bolezni oziroma duševnega zdravja prizadeta voljna sfera osebe in je to vzrok za ogrožanje pridržančevega življenja oziroma življenja drugih in povzročanja hujše škode sebi oziroma drugim (npr. II Ips 637/99 in II Ips 291/2004). V sklepu Vrhovnega sodišča RS II Ips 36/2010 je navedeno, da morajo biti za namestitev v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda izpolnjeni vsi zakonski pogoji in morajo biti hkrati ugotovljene tudi konkretne okoliščine.

Sodišče je nasprotnega udeleženca namestilo v varovani oddelek D., kljub temu, da je ta oddelek prezaseden. To pomeni, da nasprotnega udeleženca sploh ni mogoče namestiti v socialnovarstveni zavod. Nasprotnemu udeležencu zavod ne bo mogel zagotavljati varnosti, predpisane s Pravilnikom o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja. Zavod je na ta način prisiljen v nestrokovno delo oziroma je sodišče s tem, ko ni upoštevalo mnenja zavoda, prisililo zavod v kršenje pravilnikov in zakonov. Zavod je tudi jasno navedel, da ne more nuditi primerne oskrbe nasprotnemu udeležencu, zato je več kot očitno, da je sodišče zanemarilo mnenje zavoda in nasprotnemu udeležencu kršilo z Ustavo zagotovljene pravice. Sodišče pri izbiri zavoda ni upoštevalo, kateri od ponujenih zavodov ima največ bivalnih enot, strokovnih kadrov, prostorskih zmogljivosti in kateri zavod bi nasprotnemu udeležencu nudil najbolj primerno oskrbo ter kateri zavod bi ustrezal starosti nasprotnega udeleženca. Mnenje izvedenke je pomanjkljivo, saj v mnenju ni navedla zavoda, ki bi bil primeren za sprejem nasprotnega udeleženca. Sodišče nima strokovnega znanja, da bi ocenilo, kateri zavod je za nasprotnega udeleženca najpomembnejši. Nasprotni udeleženec ima komaj 38 let in je univerzitetno izobražen ter ima dva mladoletna otroka. Namestitev v socialnovarstveni zavod pomeni hud poseg v njegove pravice in temeljne svoboščine, tudi v pravico do prostovoljnega zdravljenja.

5. Nasprotni udeleženec je na pritožbo D. odgovoril in v odgovoru na pritožbo predlagal zavrnitev pritožbe.

6. Pritožbi sta utemeljeni.

7. Sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda, kadar oseba, pri kateri so izpolnjeni pogoji za sprejem, v sprejem ne privoli, je dopusten na podlagi sklepa sodišča. Oseba je sprejeta v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve, kadar so izpolnjeni pogoji: - če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno, če potrebuje stalno oskrbo in varstvo in je ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način; - če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; - če je ogrožanje iz prejšnjih alinej posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladanja svojega ravnanja; - če navedenih vzrokov ali ogrožanja iz tretje ali četrte alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialnovarstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi); - če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialnovarstveni zavod, ki ga določajo predpisi s področja varstva.

8. Pritožbeno sodišče sprejema razloge prvostopenjskega sodišča, ki je ugotovilo, da so v obravnavanem primeru podani vsi pogoji iz prvega odstavka 74. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) in da so izpolnjeni pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve (75. člen ZDZdr). Sodišče je pravilno ugotovilo, da je akutno bolnišnično zdravljenje pri nasprotnem udeležencu zaključeno. Za tak zaključek je imelo dovolj podlage v izvedeniškem mnenju izvedenke dr. C. C. Da potrebuje nasprotni udeleženec stalno oskrbo in varstvo, ki je ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način, prav tako izhaja iz izvedeniškega mnenja izvedenke. Mnenje izvedenke ni v nasprotju samo s seboj in ni nelogično, kot skuša prikazati nasprotni udeleženec v pritožbi. Ravno obratno. Izvedenka je utemeljila, da nasprotni udeleženec ni sposoben skrbeti sam zase, še vedno pa predstavlja grožnjo drugim (primerjaj tudi mnenje UKC M., Enota za forenzično psihiatrijo, s 23. 3. 2015, ki se nahaja na list. št. 3-4). Izvedenka je natančno opredelila in utemeljila, zakaj nasprotni udeleženec potrebuje stalno oskrbo in varstvo ter zakaj je ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način (primerjaj 14. točko izvedenskega mnenja). Na podlagi izvedeniškega mnenja je prvostopenjsko sodišče tudi ugotovilo, da nasprotni udeleženec ogroža svoje življenje ali življenje drugih oziroma ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih. Tako iz izvedeniškega mnenja izvedenke kot tudi iz mnenja izvedenca enote forenzične psihiatrije izhaja, da je pri nasprotnem udeležencu podana tudi visoka nevarnost samomorilske ogroženosti. Izvedeniško mnenje je jasno in strokovno, brez nasprotij in pomanjkljivosti, ki jih očita nasprotni udeleženec v pritožbi. Dopolnjeno je bilo tudi z zaslišanjem izvedenke, ki je pri svojem mnenju vztrajala. V obravnavanem primeru niso podani pogoji, ki bi narekovali ponovitev dokazovanja z novim izvedencem (tretji odstavek 254. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

9. Nasprotni udeleženec ima Huntingtonovo bolezen, ki je nepristopna zdravljenju in lahko z zdravili le zmanjšajo nekatere znake bolezni. Poleg tega pa ima nasprotni udeleženec tudi organsko osebnostno motnjo, ugotovljeni upad kognitivnega funkcioniranja ter organsko blodnjavost (vse to izhaja iz izvedeniškega mnenja izvedenke, iz mnenja Enote za forenzično psihiatrijo).

10. Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da sodišče ni upoštevalo izvedeniškega mnenja izvedenca F. F. Prvostopenjsko sodišče je v razlogih izpodbijanega sklepa pojasnilo, da je bilo izvedeniško mnenje izvedenca F. F. podano za potrebe kazenskega postopka 17. 9. 2014. Od takrat dalje je bolezen tako napredovala, da izvedensko mnenje izvedenca F. F. ni več ustrezno. Nasprotni udeleženec je bil v vmesnem času zdravljen na Enoti za forenzično psihiatrijo v M., ki je pri njem tudi ugotovila nevrološko obolenje ter organsko osebnostno motnjo. Izvedenka se je do vsega tega opredelila, sodišče pa na podlagi vsega napravilo pravilne zaključke in pojasnilo v razlogih sklepa, zakaj je upoštevalo izvedensko mnenje izvedenke, ki jo je postavilo v tem postopku in je novejše. 11. Pač pa se obe pritožbi utemeljeno pritožujeta zoper tisti del sklepa, s katerim je sodišče namestilo nasprotnega udeleženca v socialnovarstveni zavod D.. Socialnovarstveni zavod D. je z vlogo obvestil sodišče, da nasprotnega udeleženca ne morejo sprejeti zaradi prezasedenosti in kadrovske podhranjenosti. Navedel je tudi, da nimajo dovolj osebja, niti nimajo strokovnega osebja, ki bi lahko skrbelo za nasprotnega udeleženca. Ocenili so tudi, da struktura doma ne ustreza potrebam, kot jih ima nasprotni udeleženec. Njegova nastanitev v zavodu bi bila zanj škodljiva, ogroženi pa bi bili tudi ostali varovanci in zaposleni. Sodišče se do takih navedb ni opredelilo, pač pa se je opredelilo le do zatrjevane prezasedenosti in štelo, da ta ni tehtni razlog za nenamestitev nasprotnega udeleženca na varovani oddelek D.(1). Prvostopenjsko sodišče se do navedb o neustreznosti določenega socialnovarstvenega zavoda ni opredelilo.

12. Pritožbeno sodišče je zato pritožbama ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje, v katerem naj se sodišče opredeli do navedb o (ne)ustreznosti določenega socialnovarstvenega zavoda in tudi s pomočjo izvedenke ugotovi, kateri od socialnovarstvenih zavodov je najbolj ustrezen za namestitev nasprotnega udeleženca.

Op. št. (1): V primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve, socialnovarstveni zavod z verificiranim varovanim oddelkom ne more uspešno nasprotovati sprejemu s trditvami o pomanjkanju prostorov in kadrovskih nezmožnostih (sklep II Ips 351/2013).