Jedro

Krive izpovedbe ni, če je priča prepričana, da se je dogodek pripetil oziroma odigral tako, kot ga pojasnjuje.

Izrek

Pritožbi obtoženčevega zagovornika se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Kopru je z izpodbijano sodbo obtoženega O.B. spoznalo za krivega, da je storil kaznivo dejanje krive izpovedbe po tretjem odstavku 284. člena KZ-1. Na podlagi 57. in 58. člena KZ-1 mu je izreklo pogojno obsodbo, v okviru katere mu je, na podlagi tretjega odstavka 284. člena KZ-1, določilo kazen pet mesecev zapora, ki pa ne bo izrečena, če obtoženec v preizkusni dobi dveh let ne bo storil novega kaznivega dejanja. Na podlagi prvega odstavka 95. člena ZKP je obtožencu naložilo v plačilo stroške kazenskega postopka iz 1. do 8. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in sodno takso po tar. št. 7111 v zvezi s 71113 ZST-1 v znesku 100,00 EUR. Na podlagi tretjega odstavka 105. člena ZKP je oškodovano J.B. s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo.

Zoper sodbo je zagovornik obtoženca vložil pritožbo. Navaja, da uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, absolutne bistvene kršitve določb kazenskega postopka in kršitve kazenskega zakona, ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtoženca oprosti obtožbe, oziroma da sodbo razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Zagovornik ima prav, ko izpodbija dokazno oceno glede subjektivnega elementa obravnavanega kaznivega dejanja. Tudi po ugotovitvi pritožbenega sodišča obstaja dvom o pravilnosti ugotovljenega odločilnega dejstva, da se je obtoženec neresničnosti svoje izpovedbe zavedal in da je hotel lažno izpovedovati prav zato, da bi razbremenil S.J.. Krive izpovedbe namreč ni, če je priča prepričana, da se je dogodek pripetil oziroma odigral tako, kot ga pojasnjuje. Obtoženec je v zagovoru povedal, da vztraja pri tem, kar je izpovedal zaslišan kot priča v zadevi I K 1 zoper S.J.. Pojasnil je, da je do zaključka, da sta dne 5.10.2011 s S.J. šla po drva, prišel sam, saj je potem, ko ga je slednja obvestila, da je bila zaradi spora z oškodovanko zaslišana na policiji in da bo tudi sam vabljen kot priča, vzel koledar in se spomnil, da bi takrat morala že v ponedeljek po drva, vendar so nato šli v sredo, tista sreda pa je bil 5. oktober. Zato si je prav dobro zapomnil datum, ko so šli gledat za drva, in ne dopušča možnosti, da bi se glede datuma zmotil. Iz navedenega izhaja, da je obtoženec pojasnil, zakaj je prišel do zaključka, da sta s S.J. odšla poizvedovat za drva kritičnega dne 5.10.2011, in da je do takega zaključka prišel, preden je bil zoper S.J. uveden kazenski postopek. Sodišče prve stopnje obtoženčevega zagovora v tem delu ni vključilo v dokazno oceno, čeprav utegne kazati, da je bil obtoženec prepričan v resničnost tistega, kar je izpovedal. Svoj zaključek glede subjektivnega elementa obravnavnega kaznivega dejanja sodišče prve stopnje temelji na dejstvih, da je obtoženec v obeh kazenskih postopkih vztrajal pri svoji izpovedbi in da je izrecno poudaril, da ne dopušča nobene možnosti, da bi se zmotil glede kritičnega datuma. Vendar ima pritožnik prav, da tako zaključevanje ni prepričljivo, saj bi navedene okoliščine, ob upoštevanju prej povzetih obtoženčevih pojasnil, lahko govorile za zaključek o obstoju zmote pri obtožencu. V tem kontekstu se izkaže kot relevantno tudi pritožbeno opozarjanje, da obtoženec nima nobenega motiva, da bi krivo izpovedal, saj je s S.J. in J.B. v enako dobrih odnosih in zato nima nobenega interesa za izid z njima povezanega kazenskega postopka. Glede na navedeno je treba pritrditi pritožniku, da obstaja dvom o pravilnosti ugotovljenega odločilnega dejstva, da je obtoženec naklepno lažno izpovedal. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi obtoženčevega zagovornika na podlagi prvega odstavka 392. člena ZKP ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V tem bo moralo sodišče prve stopnje ponovno izvesti vse razpoložljive dokaze ter jih nato poglobljeno oceniti tudi z vidika zgoraj izraženih pomislekov. Tako se bo lahko dokopalo do pravilnih dejanskih in pravnih zaključkov obravnavane kazenske zadeve.