Jedro

Ker se postopek priglasitve del, na katerega se nanaša predlog za obnovo postopka, ni končal z upravno odločbo, ampak s potrdilom (urbanistično potrdilo), ni pogojev za uvedbo postopka po predlogu za obnovo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, št. U 212/99-15 z dne 27.10.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS), zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 21.6.1999, s katero je ta odpravila sklep Upravne enote K. z dne 11.3.1997 (1. točka izreka) in zavrgla predlog tožnikov za obnovo postopka v zvezi z izdajo potrdila Komiteja za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve Občine K. z dne 13.5.1988 (2. točka izreka). Prvostopni upravni organ je z navedenim sklepom zavrnil predlog tožnikov za obnovo postopka, končanega s potrdilom o priglasitvi del, ki ga je izdal Komite za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve Občine K. z dne 13.5.1988. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da se po določbi 1. odstavka 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP/86) lahko obnovi le upravni postopek, ki je končan z odločbo. Navaja, da je v primeru priglasitve del po 51. členu Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 29/90, v nadaljevanju ZUN), v času izdaje izpodbijanega potrdila, veljalo besedilo 62. člena ZUN, ki je v 2. od-stavku določalo, da za urejanje prostora pristojni upravni organ napravi uradni zaznamek na vlogi za priglasitev del in o tem izda investitorju potrdilo. Tedaj veljavni ZUN je torej predvideval možnost gradnje na podlagi potrdila, ki ga je po priglasitvi investitorju izdal za urejanje prostora pristojni organ. Glede na to, da upravni postopek po investitorjevi priglasitvi del, v skladu s takrat veljavnimi predpisi, ni bil končan z upravno odločbo ampak s potrdilom, takšnega postopka ni mogoče obnoviti.- Zato je tožena stranka pravilno odločila, ko je sklep organa prve stopnje, ki je vlogo tožečih strank zavrnil, odpravila in predlog za obnovo postopka v zvezi z izdajo spornega potrdila zavrgla. Podlaga za takšen sklep je določba 2. odstavka 125. člena ZUP/86, ki določa, da pristojni organ, ki iz vložene zahteve vidi, da po veljavnih predpisih ni podlage za uvedbo postopka, izda o tem sklep.

Tožnika se v pritožbi ne strinja z izpodbijano sodbo. Med drugim navajata, da obrazložitev "po raznih členih" ne vzdrži dejanskega stanja. Dejansko stanje v tem primeru je poseg v lastnino na račun potrdila iz leta 1988. Potrdilo dovoljuje gradnjo P+1 (pritličje in nadstropje) ne pa gradnjo P+2 (pritličje in dva nadstropja) in to na škodo pritožnikov. Kritično ocenjuje delo sodišča prve stopnje, ki je izdalo po njunem mnenju nerazumno sodbo in noče ločiti administrativnega od realnega stanja.

Tožena stranka in Državni pravobranilec Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je prvostopno sodišče v obravnavani zadevi odločilo pravilno in zakonito, ter za svojo odločitev navedlo tudi utemeljene razloge.

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbe ZUP/86, ki se nanašajo na obnovo postopka. Po določbi 249. člena ZUP/86, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje, se lahko obnovi odločba, ki je dokončna v upravnem postopku. To pomeni, da je lahko predmet odločanja v obnovi postopka samo tista upravna stvar, v kateri je bilo dokončno odločeno z odločbo. Sporno potrdilo, ki je bilo izdano investitorju skladno s takrat veljavnim ZUN (2. odstavek 62. člena), pa tudi po presoji pritožbenega sodišča -ni upravna odločba. V njem so se le potrdile okoliščine in ugotovitve, ne vsebuje pa nobenih elementov (pogojev za lokacijo objekta), zaradi katerih bi ga bilo mogoče po vsebini šteti za upravno odločbo. Ker se v obravnavanem primeru postopek priglasitve del, na katerega se nanaša predlog za obnovo postopka, ni končal z upravno odločbo, tudi po presoji pritožbenega sodišča ni pogojev za uvedbo postopka po predlogu za obnovo.

Glede na navedeno na drugačno odločitev pritožbenega sodišča tudi ne morejo vplivati pritožbene navedbe, ki za odločitev o dopustnosti obnove postopka v obravnavanem primeru niti niso pravno relevantne.

Pritožbeno sodišče je zakonitost izpodbijane sodbe preizkusilo tudi glede razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Ker po presoji pritožbenega sodišča ti niso podani, je na podlagi določbe 73. člena ZUS zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.