Jedro

Določitev skrbništva je sprejemljiva le, če za osebo ni poskrbljeno na drug način. Zato mora sodišče najprej ugotoviti, ali oseba skrbništvo sploh potrebuje. Med skrbnikove naloge spada le tisto, kar je treba urediti, oseba pa tega sama ne zmore. Sodišče prve stopnje je s tem v zvezi pravilno ugotovilo, da je glede finančnih zadev nasprotni udeleženec že pred tem postopkom ustrezno poskrbel tako, da je naloge, ki se nanašajo na upravljanje njegovega premoženja, delegiral med hčerki na način, kot je sam ocenil, da je primerno.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Predlagateljica je dolžna v roku 15 dni po prejemu tega sklepa nasprotnemu udeležencu povrniti 270,65 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se predlog za postavitev nasprotnega udeleženca pod skrbništvo zavrne in da je predlagateljica dolžna v roku 15 dni po prejemu tega sklepa nasprotnemu udeležencu povrniti 574,91 EUR stroškov postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

2.Zoper ta sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila predlagateljica. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je zaključek sodišča, da pri nasprotnem udeležencu ni mogoče ugotoviti motenj v duševnem razvoju kot tudi ne težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na njegovo zmožnost razsojanja, protispisen. Sodni izvedenec je v mnenju ugotovil, da ima nasprotni udeleženec v posledici številnih telesnih bolezni, ki so vodile v možganske kapi, spremembe v možganskem tkivu. Navedeno se odraža tudi v psihičnem stanju nasprotnega udeleženca v smislu postopnega slabšanja spoznavnih funkcij. Izvedenec okvaro teh funkcij opisuje sicer kot rahlo, vendar pa opozarja, da je profil okvar neizenačen, pri čemer so največji izpadi na področju računanja in neposredne zapomnivosti. Ob tem pove, da je takšen neizenačen profil upadov sposobnosti tipičen za motnje prekrvavitve možganov, ker so prizadeta le določena področja možganov, druga pa so še ohranjena. Slednjega sodišče ni upoštevalo in napravilo napačen sklep, da nasprotni udeleženec na nobenem področju ne potrebuje skrbništva. Gre za strokovno vprašanje medicinske stroke, sam vtis sodišča ob zaslišanju nasprotnega udeleženca pa ne more derogirati jasnega mnenja sodnega izvedenca. Sodišče se neutemeljeno sklicuje, da ima CSD posebno strokovno znanje, saj CSD nima strokovnega znanja s področja psihiatrije. Neutemeljeno je tako sklicevanje sodišča na mnenje CSD, da je nasprotni udeleženec bistrega uma, da je orientiran, da ima dober spomin, da vprašano razume in se tudi zaveda pomena in posledic sodnega postopka. Sodni izvedenec je podal mnenje, da nasprotni udeleženec v posledici okvare spoznavnih funkcij niti približno ne pozna cene vsakodnevnih artiklov in da je zato primerno, da se ga postavi pod skrbništvo za finančne in podobne zadeve, predvsem za višje zneske. Sodišče je zapis izvedenca na 5. strani izvedenskega mnenja tolmačilo iztrgano iz konteksta. Z navedenim zapisom je sodni izvedenec dejansko podal mnenje, da nasprotni udeleženec na področju upravljanja z denarjem in s premoženjem večje vrednosti nima ohranjene razsodnosti oziroma sposobnosti. Posledično bi sodišče moralo ugotoviti, da pooblastilo nasprotnega udeleženca, ki ga je dal hčerkama A. in B., da hranita njegov denar v gotovini in upravljata z denarjem, niti ni veljavno podeljeno. Sodišče bi moralo upoštevati, da udeleženec potrebuje zaščito na področju upravljanja finančnih in podobnih zadev, zlasti glede višjih zneskov. Glede na mnenje izvedenca bi sodišče moralo presoditi, da nasprotni udeleženec ni sposoben presoditi ustreznosti upravljanja in porabe denarnih sredstev, ki ga zanj izvajajo drugi. Nasprotni udeleženec nima pregleda nad porabo gotovine, ki je v hrambi, in tudi iz tega vidika je torej potreben zaščite. Glede na posledice možganskih okvar in upad spoznavnih sposobnosti nima ustrezne sposobnosti razsojanja za delegacijo nalog hčerkama. Sodišče se mora ukvarjati tudi z vprašanjem obsega premoženja in načina njegovega upravljanja. Pri tem nima vpliva na odločitev sodišča okoliščina, da zaščito očeta predlaga predlagateljica, ki pri nasprotnem udeležencu ni priljubljena in da so odnosi v družini skrhani. Sodišče teh kriterijev pri odločitvi ne sme upoštevati, saj niso del materialnopravne podlage.

3.Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in predlagal zavrnitev pritožbe.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Do mnenja izvedenca se je sodišče prve stopnje opredelilo v točkah 8 do 14 obrazložitve sklepa. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni podana zatrjevana protispisnost. Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo mnenje izvedenca in ga tudi pravilno razumelo. Zapisa izvedenca na 5. strani mnenja tudi ni tolmačilo iztrgano iz konteksta, kot to zmotno meni pritožba. Zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ni podana.

6.Na podlagi mnenja izvedenca in ostalih izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje naredilo pravilen zaključek, da pri nasprotnem udeležencu ni mogoče ugotoviti motenj v duševnem razvoju, kot tudi ne težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na njegovo zmožnost razsojanja, zaradi katerih brez škode zase ne bi bil sposoben poskrbeti za svoje pravice in koristi (1. odst. 262. člena Družinskega zakonika - DZ). Glede zapisa izvedenca, da bi nasprotni udeleženec lahko bil žrtev kakšne finančne zlorabe in da bi bilo zato primerno, da se ga postavi pod skrbništvo "za finančne in podobne zadeve", se je pravilno opredelilo že sodišče prve stopnje v točkah 11 do 13 obrazložitve izpodbijanega sklepa. Prvenstveno gre za pravni zaključek, ki ga lahko naredi le sodišče, ne pa izvedenec. Sodišče prve stopnje ni namesto ali mimo ugotovitev izvedenca ugotavljalo strokovnih vprašanj, temveč je na podlagi mnenja izvedenca naredilo pravilne dejanske in pravne zaključke. Določitev skrbništva je sprejemljiva le, če za osebo ni poskrbljeno na drug način. Zato mora sodišče najprej ugotoviti, ali oseba skrbništvo sploh potrebuje. Med skrbnikove naloge spada le tisto, kar je treba urediti, oseba pa tega sama ne zmore. Sodišče prve stopnje je s tem v zvezi pravilno ugotovilo, da je glede finančnih zadev nasprotni udeleženec že pred tem postopkom ustrezno poskrbel tako, da je naloge, ki se nanašajo na upravljanje njegovega premoženja, delegiral med hčerki na način, kot je sam ocenil, da je primerno. Glede hrambe gotovine, ki jo je dal hčerkama, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da se iz tega denarja krije morebitna razlika do polne oskrbnine, stroški povezani s hišo in drugi potrebni izdatki za nasprotnega udeleženca. Na podlagi mnenja izvedenca je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so pri nasprotnem udeležencu blago izražene kvečjemu kvantitativne motnje spomina, ne pa kvalitativne, tako da pri njegovih navedbah ne gre za konfabulacije, nasprotni udeleženec pa tudi nima bolezenskih stanj, ki bi vodila v povečano sugestibilnost in s tem večjo (ne)naklonjenost eni od hčera. Pri udeležencu je prisotna zgolj blaga kognitivna motnja, ki pa zaenkrat ne vpliva na zmožnost razsojanja. Udeleženec tako zmore z ustrezno razporeditvijo in delegacijo nalog med hčerki A. in B. povsem zadovoljivo poskrbeti za svoje premoženje. Nasprotne pritožbene navedbe niso utemeljene. Zaenkrat glede na pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje ni nobene nevarnosti, da za potrebe nasprotnega udeleženca ne bi bilo poskrbljeno. Domska oskrba se plačuje preko trajnega naloga, prav tako ostali stroški v zvezi s hišo. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo tudi zapis CSD, v katerem je podal svoje ugotovitve glede funkcioniranja nasprotnega udeleženca. CSD se ni spuščal v nobena strokovna področja in ni podajal mnenja s področja psihiatrije. Podal je le svoje zaznave o funkcioniranju nasprotnega udeleženca. Sklicevanje pritožbe na dejstvo, da nasprotni udeleženec ne pozna cen vsakodnevnih artiklov (kave, soka), ni utemeljeno, saj glede na to, da biva v domu za starejše občane, nima opravka z vsakodnevnim nakupovanjem osnovnih živil, zato je logično, da tudi cen ne pozna. Glede na izpovedbo hčerke B. namreč za nakup kave poskrbi ona, skuhajo pa jo očetu v domu in je on ne kupuje, da bi poznal njeno ceno.

7.Glede na navedeno in ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo predlagateljice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1).

8.Predlagateljica je dolžna v roku 15 dni po prejemu tega sklepa nasprotnemu udeležencu povrniti 270,65 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila (3. odst. 70. člena ZNP-1). Ti stroški predstavljajo nagrado za sestavo odgovora na pritožbo (312,5 točk po Odvetniški tarifi - OT), končno poročilo stranki 5o točk, 2% materialne stroške 7,25 točk in 22% DDV 48,80 EUR, kar ob vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR znaša 270,65 EUR.

-------------------------------

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 262, 262/1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-15