Jedro

Kupec ne more biti dolžnik, sodnik, izvršitelj ali kdo drug, ki uradno sodeluje pri prodaji. Ker dolžnik ne more biti kupec, na javni dražbi tako ne more sodelovati kot predkupni upravičenec. Povsem pravilno mu sodišče prve stopnje tako ni vročilo odredbe o prodaji kot "predkupnemu upravičencu", saj to niti ni.

Ker je z začetkom stečajnega postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena in ker je stečajni dolžnik procesno sposoben v mejah svoje poslovne sposobnosti, je od odgovora na vprašanje ali je predmet postopka premoženje, ki spada v stečajno maso, odvisno ali lahko stečajni dolžnik procesna dejanja opravlja samostojno.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep z dne 16. 6. 2022 se zavrne in se sklep potrdi.

II. Pritožba zoper sklep z dne 17. 10. 2022 se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

**O pritožbi zoper sklep z dne 16. 6. 2022**

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo: _"I. Solastninski delež dolžnika A. A. do 5/6 pri nepremičnini z ID znakom: del stavbe X se izroči kupcu z nazivom: B, d.o.o., matična številka 000, Ulica 001, L._ _II. Po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu se pri solastninskem deležu dolžnika do 5/6 pri nepremičnini z ID znakom: del stavbe X v zemljiški knjigi izbrišejo vpisane pravice in bremena z ID omejitve: 1, 2, 3, 4 in 5._ _III. Dolžnik A. A. se je dolžan v roku 60 dni izseliti iz nepremičnine z ID znakom: del stavbe X ter jo prazno oseb in stvari v istem roku izročiti kupcu."_

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje prvi dolžnik A. A. Navaja, da je bilo kršeno materialno in postopkovno pravo, saj o javni dražbi ni bil obveščen kot solastnik nepremičnine. Na svoj naslov ni prejel odredbe o prodaji, saj bi zagotovo uveljavljal predkupno pravico. Poštni predalčnik je mogoče odpreti tudi z uporabo manjše sile brez ključa, saj ne gre za posebno varovan predalčnik, ta je dostopen od zunaj in ni posebej zavarovan, saj ima poštar dostop do njega. S sklepom o domiku se je seznanil z že izvedeno prodajo. Postopek naj se ponovi tako, da se mu omogoči uveljavljanje predkupne pravice, obstaja pa še en solastnik.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Kolikor dolžnik s pritožbo uveljavlja, da mu odredba o prodaji ni bila vročena kot stranki postopka, višje sodišče ugotavlja, da iz podatkov v spisu v obravnavani zadevi (obvestila sodišču o opravljeni vročitvi pri odredbi o prodaji z dne 1. 4. 2022) izhaja, da je dolžnik odredbo o prodaji nepremičnine na spletni javni dražbi prejel dne 21. 4. 2022 s t.i. fikcijo vročitve. V primeru, ko pisanja ni mogoče izročiti naslovniku, se namreč osebna vročitev po pošti opravi tako, da vročevalec pisanje izroči pošti, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku ali na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti (tretji odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Taka vročitev se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne, če pa tega ne stori v 15 dneh (od obvestila), se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka (četrti odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker je bilo dolžniku obvestilo o prispelem sodnem pismu v hišnem predalčniku puščeno 6. 4. 2022, se vročitev šteje za opravljeno s potekom 15 dni od tega dne, t.j. 21. 4. 2022. 6. Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi je javna listina, ki do nasprotnega dokaza potrjuje, kar se v njej dokazuje (prim. 224. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Javno listino je sicer dovoljeno izpodbijati, vendar pa mora biti prerekanje javne listine konkretno in dokazno podprto. S pavšalnimi navedbami, da dolžnik odredbe o prodaji ni prejel, saj da je možno dostopati do nabiralnika brez sile, ker ima poštar dostop do njega, javne listine dolžnik ne more izpodbiti. Dolžnik namreč niti konkretno ne navaja, kaj naj bi se z domnevno neprejetim sodnim pisanjem dejansko zgodilo oziroma v čem naj bi bila napaka pri vročanju (ali je bil nabiralnik do te mere neustrezen, da mu vročevalec pisanja ne bi smel pustiti v nabiralniku temveč ga vrniti sodišču, ali je kdo drug, morebiti celo pismonoša, nepooblaščeno prevzel pisanje...). Razen tega za svoje trditve dolžnik ne predlaga prav nobenega dokaza, zato pritožba v delu, kolikor dolžnik izpodbija, da kot stranka ni prejel odredbe o prodaji, ni utemeljena.

7. Kolikor pa dolžnik uveljavlja, da odredbe o prodaji ni prejel kot solastnik nepremičnine in s tem predkupni upravičenec, pa pritožba v tem delu ni utemeljena že ob pravilni uporabi materialnega prava. Skladno s prvim odstavkom 187. člena ZIZ namreč kupec ne more biti dolžnik, sodnik, izvršitelj ali kdo drug, ki uradno sodeluje pri prodaji. Ker dolžnik ne more biti kupec, na javni dražbi tako ne more sodelovati kot predkupni upravičenec. Povsem pravilno mu sodišče prve stopnje tako ni vročilo odredbe o prodaji kot "predkupnemu upravičencu", saj to niti ni.

8. Pritožba po pojasnjenem ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

**O pritožbi zoper sklep z dne 17. 10. 2022**

9. Z izpodbijanim sklepom z dne 17. 10. 2022 je sodišče prve stopnje sklenilo, da vloga C. C., vložena dne 22. 9. 2022, nima pravnih učinkov.

10. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik C. C. Navaja, da je odgovoril na pritožbo dolžnika A. A., ker tudi sam ni bil obveščen kot solastnik nepremičnine, zaradi česar mu je bilo onemogočeno uveljavljanje predkupne pravice. Fizična oseba z uvedbo osebnega stečaja ni prenehala obstajati. Še vedno je procesno sposobna, njena poslovna sposobnost pa je omejena zgolj v smislu določbe 386. člena ZFPPIPP. Ker se pritožbeni zahtevek nanaša na ugotovitveni nedenarni zahtevek - ugotovitev ničnosti pogodbe o odsvojitvi deleža, predmetna tožba ne sodi med dejanja, za katera je poslovna spodobnost toženca omejena. V tem primeru se stečajna masa ne more zmanjšati, temveč samo povečati. Tako je mnenje, da ne more biti stranka, temveč je to lahko le stečajni upravitelj, nepravilno, prekinjeni pravdni postopek pa se lahko nadaljuje. Zahteva, da se mu omogoči uveljavljanje predkupne pravice.

11. Pritožba ni utemeljena.

12. Iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da je dolžnik C. C. iz razloga, ker se nad njim vodi postopek osebnega stečaja, zaradi delne omejitve njegove poslovne sposobnosti, tudi omejeno pravdno sposoben. Zaradi navedenega je sodišče z dopisom z dne 27. 9. 2022 pozvalo stečajnega upravitelja D. D., s.p., da naj se v roku 3 dni od prejema dopisa izjasni, ali odobrava opravljeno procesno dejanje stečajnega dolžnika C. C. Z dopisom z dne 7. 10. 2022 je stečajni upravitelj sodišču sporočil, da procesnih dejanj C. C. ne odobrava, zato je sodišče odločilo, da vloga C. C. ("odgovor na pritožbo dolžnika A. A. in pritožba"), vložena dne 22. 9. 2022, nima pravnih učinkov. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna.

13. Po določbi 245. člena ZFPPIPP, ki se v skladu z določbo prvega odstavka 383. člena ZFPPIPP smiselno uporablja tudi za postopek osebnega stečaja, z začetkom stečajnega postopka prenehajo pooblastila dolžnikovih zastopnikov in drugih pooblaščencev za zastopanje dolžnika, upravitelj pa pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov iz drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP. Poslovna sposobnost stečajnega dolžnika se z začetkom stečajnega postopka omeji tako, da ne more razpolagati s premoženjem, ki je predmet stečajne mase (1. točka prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP). Pri razpolaganju s tem premoženjem je zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika stečajni upravitelj, s preostalim premoženjem (ki je izvzeto iz stečajne mase) pa stečajni dolžnik lahko razpolaga samostojno. Ker je z začetkom stečajnega postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena in ker je stečajni dolžnik procesno sposoben v mejah svoje poslovne sposobnosti (drugi odstavek 77. člena ZPP), je od odgovora na vprašanje ali je predmet postopka premoženje, ki spada v stečajno maso, odvisno ali lahko stečajni dolžnik procesna dejanja opravlja samostojno (prim. sklep VSC Cpg 67/2017 in sklep Vrhovnega sodišča VS RS sklep III Ips 124/2015 z dne 22. 11. 2016).

14. V obravnavani zadevi teče izvršba na solastni delež nepremičnine dolžnika, torej gre za premoženje tožeče stranke, ki nedvomno spada v stečajno maso. Po določbi 389. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom 224. člena ZFPPIPP namreč spada v stečajno maso v postopku osebnega stečaja vse premoženje katerega imetnik je stečajni dolžnik ob začetku stečajnega postopka in premoženje, ki ga pridobi med trajanjem stečajnega postopka, razen premoženja, ki je izvzeto iz stečajne mase po posebnih pravilih, določenih v drugem do četrtem odstavku 389. člena ZFPPIPP. Med slednjega pa ne spada premoženje, ki je predmet tega postopka. Namen postopka osebnega stečaja je namreč v tem, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP), pri čemer pa je stečajni upravitelj tisti, ki je v skladu z namenom ZFPPIPP upravičen in pooblaščen voditi posle insolventnega dolžnika ter zastopati dolžnika pri vseh poslih in postopkih, ki kakorkoli vplivajo na obseg stečajne mase.

15. Stečajni dolžnik, proti kateremu teče osebni stečaj glede premoženja, ki sodi v stečajno maso, torej nima poslovne sposobnosti. S tem tudi nima procesne sposobnosti. Od začetka stečajnega postopka pa vse do sklepa o končanju stečajnega postopka (245. člen in 376. člen ZFPPIPP) ga zastopa stečajni upravitelj. Ker ta ni odobril vloge ("odgovora na pritožbo in pritožbe"), ki jo je vložil pritožnik, vložena vloga nima pravnih učinkov, saj v tem delu pritožnik ni imel procesne sposobnosti. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo, saj mora na procesno sposobnost paziti po uradni dolžnosti (80. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, prim. sklep VSL II Cp 336/2019).

16. Pritožbene navedbe pritožnika o tožbi na ugotovitev ničnosti pogodbe o odsvojitvi deleža in prekinitvi pravdnega postopka, so nerazumljive in s tem neutemeljene, saj v tej zadevi ne poteka nikakršen pravdni postopek, temveč izvršilni postopek. S tem, ko bi pritožnik želel na javni dražbi sodelovati kot predkupni upravičenec (in torej kupiti nepremičnino), bi nedvomno lahko vplival na stečajno maso, zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Tudi sicer pa je višje sodišče že pri obravnavi pritožbe prvega dolžnika pojasnilo, da dolžnik v izvršilnem postopku niti ne more nastopati kot kupec ter se višje sodišče v tem delu v izogib ponavljanju sklicuje na svoje razloge v 7. točki obrazložitve.

17. Po pojasnjenem pritožba ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).