Jedro

Rok, ki ga ZKP določa za policijo in državnega tožilca v prvem odstavku 137. člena, je instrukcijski in ne prekluziven.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani zavrglo predlog Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani z dne 5. 9. 2016 za začasen odvzem vozniškega dovoljenja obdolženemu A. A. Odločilo je, da se po pravnomočnosti tega sklepa vozniško dovoljenje vrne obdolžencu.

2. Zoper sklep se je pritožila okrajna državna tožilka zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb sodišče druge stopnje ugotavlja, da se pritožnica utemeljeno zavzema za razveljavitev sklepa.

5. Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožbenim navedbam, da je rok, ki ga Zakon o kazenskem postopku (ZKP) določa za policijo in državnega tožilca v prvem odstavku 137. člena instrukcijski in ne prekluziven. Namen instrukcijskih rokov je pospešitev kazenskega postopka, saj predstavljajo navodilo organu, da naj v določenem času opravi procesno dejanje. Vendar po izteku tega roka organ ne izgubi procesne pravice opraviti to procesno dejanje. Pri zamudi instrukcijskih rokov predpis lahko določi posledice, če rok ni spoštovan, ni pa to nujno. ZKP za prekoračitev rokov, določenih v prvem odstavku 137. člena ne predpisuje nobene sankcije oz. procesne posledice, kot utemeljeno navaja tožilka. Iz besedila prvega stavka navedene določbe izhaja, da niti ne predvideva procesne oz. drugačne kot vsebinske odločitve sodišča o predlogu za začasni odvzem vozniškega dovoljenja, ki ga poda upravičeni tožilec. Sodišče prve stopnje mora zato o predlogu v konkretnem primeru, kljub prekoračitvi instrukcijskega roka s strani policije, odločiti vsebinsko, torej ali je predlog utemeljen ali ne, kot to izhaja iz prvega in drugega odstavka 137. člena ZKP oz. iz jezikovne in namenske razlage njegovega besedila.

6. Na podlagi navedenega je sodišče druge stopnje pritožbi državne tožilke ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločitev (tretji odstavek 402. člena ZKP).