- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 1480/99
ECLI:SI:VSLJ:1999:I.CP.1480.99 Civilni oddelek
Povzetek
- Zahteva za vpis v zemljiško knjigo na podlagi pogodbe o delitvi solastnih stvari.Ali je pogodba o delitvi solastnih stvari jasna in nedvoumna ter ali iz nje izhaja utemeljenost zahtevka za vpis v zemljiško knjigo?
- Jasnost in razumljivost listin v zemljiškoknjižnem postopku.Ali morajo biti listine v zemljiškoknjižnem postopku jasne, razumljive in nedvoumne, da se lahko dovoli vpis?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Zemljiškoknjižni postopek je strogo formalen postopek, ki se izvaja na podlagi listin, zato morajo biti listine take, da ne puščajo dvoma o njihovi vsebini.
Izrek
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Pri vl. št. 360 k.o. se odreja izbris zaznambe zavrnitve predloga.
Obrazložitev
O. A. je predlagala zemljiškoknjižne vpise na podlagi pogodbe o delitvi solastnih stvari z dne 19.11.1997. Zemljiškoknjižna referentka je predlog zavrnila in odredila zaznambo te zavrnitve.
O. A. je sklepu ugovarjala, sodišče prve stopnje pa je nato z izpodbijanim sklepom odločilo, da ostane v veljavi sklep zemljiškoknjižne referentke.
Proti sklepu se O. A. pritožuje. Meni, da je iz pogodbe jasno razvidna volja vseh strank. S svojimi overjenimi podpisi so potrdile, da se strinjajo tudi z 2. točko pogodbe. Res je pogodba nekoliko nestrokovno sestavljena, v resnici pa je tudi laiku jasna. Predlaga, da se odloči, da se delež M. B., t.j. 2/16, ki ju je podedoval po sklepu o dedovanju I D 240/96, vknjiži na ime O. A..
Pritožba ni utemeljena.
Člen 86 Zakona o zemljiški knjigi - ZZK določa v 4. točki 1. odstavka, da sodišče dovoli vpis med drugim, če izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz vsebine listine. Listina mora torej biti jasna, razumljiva in nedvoumna. V zvezi z listino torej ne sme biti nikakršnega dvoma o njeni vsebini.
Pogodba o delitvi solastnih stvari z dne 19.11.1997 ni taka.
Sodišče prve stopnje je razloge za to zapisalo v sklepu o zavrnitvi predloga z dne 9.4.1999 in jih pojasnilo tudi v izpodbijanem sklepu. Pritožbeno sodišče se strinja s tem, da pogodba ni jasna in iz nje ni jasno razvidna volja solastnika M. B., da svoj solastninski delež prenaša na predlagateljico. To, kar je sedaj predlagateljica zapisala v pritožbi - da naj se torej delež M. B. vknjiži na ime O. A. - bi moralo biti jasno in nedvoumno razvidno iz pogodbe. Zemljiškoknjižni postopek je strogo formalen postopek, ki se izvaja na podlagi listin, zato morajo biti listine take, da ne puščajo dvoma o njihovi vsebini.
Tako je bilo torej treba po določbi 2. točke 95. člena ZZK pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje, hkrati pa odločiti o izbrisu zaznambe zavrnitve predloga.