Jedro

Pojem osebne vročitve ne pomeni, da je v vseh primerih treba pisanje vročiti prav osebi, ki je stranka v postopku. Na podlagi sedmega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 se namreč šteje, da je vročitev opravljena osebno stranki, če je pisanje vročeno zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu. V tem primeru je bilo pisanje vročeno strankinemu tedanjemu pooblaščencu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ustavilo postopek, ker je štelo, da je tožba v tem upravnem sporu umaknjena.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da tožnik takse za tožbo ni plačal v roku, ki mu je bil določen, zato se na podlagi tretjega odstavka 105. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 22. členom ZUS-1 šteje, da je tožba umaknjena.

3. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) zoper sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo, v kateri navaja, da mu plačilni nalog za plačilo sodne takse ni bil osebno vročen, saj je bil vročen odvetniku, ki ni taksni zavezanec in zato takse ni plačal. Sklicuje se na 83. - 98. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, v katerem naj to pritožniku določi nov rok za plačilo sodne takse.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. ZUS-1 v prvem odstavku 22. člena določa, da se za vprašanja postopka, ki z ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe ZPP. Ker način vročanja sodnih pisanj v ZUS-1 ni posebej urejen, se za ta vprašanja uporabljajo določbe ZPP o vročanju in ne določbe ZUP, kot zmotno navaja pritožnik v pritožbi.

6. V obravnavani zadevi ni sporno, da je takratna pritožnikova pooblaščenka, odvetniška družba C., plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo v znesku 148,00 EUR prejela 16. 9. 2013 in da navedena taksa v določenem petnajstdnevnem roku ni bila plačana. V plačilnem nalogu je bilo navedeno opozorilo o posledicah neplačila sodne takse.

7. Neutemeljena je pritožbena navedba, da plačilni nalog za plačilo sodne takse, s tem ko je bil vročen pooblaščenki, ni bil vročen osebno pritožniku. Pojem osebne vročitve ne pomeni, da je v vseh primerih treba pisanje vročiti prav osebi, ki je stranka v postopku. Na podlagi sedmega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 se namreč šteje, da je vročitev opravljena osebno stranki, če je pisanje vročeno zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu.

8. V obravnavani zadevi se torej šteje, da je bil plačilni nalog za plačilo sodne takse pritožniku osebno vročen 16. 9. 2013, ko je bil pravilno vročen njegovi takratni pooblaščenki.

9. Na podlagi drugega odstavka 105. a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 mora biti sodna taksa plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo. Če taksa za vlogo v tem roku ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se na podlagi tretjega odstavka istega člena šteje, da je vloga umaknjena. Če se tožba umakne, sodišče postopek s sklepom ustavi (drugi odstavek 34. člena ZUS-1).

10. Ker pritožnik sodne takse za tožbo v določenem roku ni plačal, je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 pravilno ustavilo postopek.

11. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih se sklep lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

12. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP in zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).