Jedro

Ker v primeru predloga samega dolžnika za začetek postopka osebnega stečaja ne gre za kontradiktorni postopek, je zato na dolžniku toliko večja odgovornost, da sodišču poda resnične podatke o svojem finančnem in premoženjskem stanju, saj sodišče le na podlagi teh podatkov lahko presodi, ali je dolžnik insolventen.

Pritožnik svojo prvostopenjskemu sodišču predloženo notarsko overjeno izjavo, da nepremičnega premoženja nima, v pritožbi izpodbija in zatrjuje obstoj (so)lastništva na večih nepremičninah, eno od teh pa predstavlja tudi hiša, v katero je veliko vložil. Očitno je torej, da ne gre za nepremičnine, ki bi jih pritožnik prejel šele po končanem prvostopenjskem postopku in začetku postopka osebnega stečaja in da bi tako njegovo (so)lastniško stanje, kot novo dejstvo nastopilo šele po zaključku prvostopenjskega postopka. Njegovih pritožbenih navedb o obstoju premoženja, iz katerega bi lahko poplačal svoje dolgove, pritožbeno sodišče kot nedovoljenih pritožbenih novot zato ni presojalo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom ... (1. točka izreka), za upravitelja imenovalo Š. T. (2. točka izreka), ugotovilo, da upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s temi podatki: Odvetnica Š. T., matična številka 000 (3. točka izreka). Odločilo je še, da se iz proračuna sodišča opravijo naslednja plačila: znesek pavšalnega nadomestila za objave v tem postopku v višini 61,00 EUR, ki se nakaže Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve in znesek 1.340,01 EUR (ki predstavlja znesek najnižjega nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila v višini 710,25 EUR + 22 % DDV ter pavšalni znesek za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se konča brez razdelitve upnikom v višini 473,50 EUR) in se nakaže na fiduciarni račun upravitelja, ko bo ta znan (4. točka izreka). V primeru, da bo vrednost vnovčene stečajne mase presegla znesek plačil iz prejšnje točke, je stečajnemu upravitelju naložilo do končanja stečajnega postopka ta plačila vrniti v dobro proračuna po pravilnih o plačilu stroškov stečajnega postopka in v skladu z zakonom, ki ureja javne finance (5. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil, smiselno pa je uveljavljal pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in smiselno predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predlog za začetek postopka osebnega stečaja je pri sodišču vložil sam dolžnik. Drugače kot pri predlogu drugih dolžnikov, se pri predlogu dolžnika za začetek postopka osebnega stečaja ne domneva, da je dolžnik insolventen. Skladno s četrtim odstavkom 383. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) mora sodišče na podlagi poročila o dolžnikovem finančnem položaju presoditi, ali je dolžnik insolventen. Zato mora dolžnikov predlog med drugim po prvem in drugem odstavku 232. člena v zvezi s prvim odstavkom 383. člena in 1. točko drugega odstavka 383. člena ZFPPIPP vsebovati opis dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da je dolžnik postal insolventen in dokaze o teh dejstvih in morebitne listinske dokaze o tem, da je dolžnik postal insolventen. Ker je za presojo dolžnikove insolventnosti bistven tudi podatek o premoženjskem stanju dolžnika (predlagatelja), mora dolžnik predlogu po 1. točki tretjega odstavka 384. člena ZFPPIPP priložiti tudi poročilo o stanju svojega premoženja z notarsko overjenim dolžnikovim podpisom na njem (četrti dostavek 384. člena ZFPPIPP).

5. Dolžnik pa je v predlogu navedel, da kljub dohodku iz zaposlitve ne zmore odplačevati dolgov, ki so se mu nakopičili. Njegove obveznosti znašajo približno 23.700,00 EUR. Iz predlogu priloženega poročila o stanju premoženja, ki ga je podal pod kazensko in materialno odgovornostjo, pa izhaja, da ima dolžnik v uporabi vozilo, katerega lastnik je leasing hiša, da ni lastnik nobenega nepremičnega premoženja in nobenih vrednostnih papirjev, razen plače nima nobenih prejemkov in da ima odprt bančni račun, na katerem nima privarčevanih sredstev. Premičnega in nepremičnega premoženja in bančnega računa tudi nima v tujini.

6. Ker v primeru predloga samega dolžnika za začetek postopka osebnega stečaja ne gre za kontradiktorni postopek, je zato na dolžniku toliko večja odgovornost, da sodišču poda resnične podatke o svojem finančnem in premoženjskem stanju, saj sodišče le na podlagi teh podatkov lahko presodi, ali je dolžnik insolventen.

7. Na podlagi v prvostopenjskem postopku posredovanih dolžnikovih podatkov o njegovih dolgovih in stanju njegovega premoženja je zato prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da je dolžnik insolventen in posledično začelo postopek osebnega stečaja.

8. V pritožbi pa dolžnik izpodbija ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je insolventen, s trditvijo, da je s svojim nepremičnim premoženjem, med drugim tudi hišo, v katero je veliko vložil, sposoben odplačati svoje dolgove, ki jih v dogovoru z upniki in po svojih zmožnostih sproti odplačuje. Kredit plačuje redno, preostale dolgove pa, kolikor gre.

9. Po prvem odstavku 121. člena ZFPPIPP se v postopkih zaradi insolventnosti glede vprašanj, ki niso urejena s tem zakonom, smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek. Po prvem odstavku 337. člena ZPP pa sme pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti v prvostopenjskem postopku.

10. Pritožnik pa svojo prvostopenjskemu sodišču predloženo notarsko overjeno izjavo, da nepremičnega premoženja nima, v pritožbi izpodbija in zatrjuje obstoj (so)lastništva na večih nepremičninah, eno od teh pa predstavlja tudi hiša, v katero je veliko vložil. Očitno je torej, da ne gre za nepremičnine, ki bi jih pritožnik prejel šele po končanem prvostopenjskem postopku in začetku postopka osebnega stečaja in da bi tako njegovo (so)lastniško stanje, kot novo dejstvo nastopilo šele po zaključku prvostopenjskega postopka. Njegovih pritožbenih navedb o obstoju premoženja, iz katerega bi lahko poplačal svoje dolgove, pritožbeno sodišče kot nedovoljenih pritožbenih novot zato ni presojalo. Sicer pa pritožnik pritožbi niti ni predložil po GURS-u ocenjeno vrednost nepremičnin in oceno vrednosti, kot jo sam ponuja v pritožbi in je, kot sam navaja, višja od GURS-ove ocene.

11. Pritožbenih navedb o (so)lastništvu nepremičnin pritožbeno sodišče torej ni smelo presojati. Pritožbe tudi ni moglo po vsebini obravnavati kot umika predloga za začetek postopka osebnega stečaja, saj je tak predlog mogoče umakniti le do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka (šesti odstavek 232. člena v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP).

12. Tako se pokaže, da je prvostopenjsko sodišče glede na razpoložljivo trditveno in dokazno gradivo pravilno ugotovilo dejansko stanje – insolventnost dolžnika in posledično pravilno odločilo o začetku postopka osebnega stečaja. Ker pri tem ni zagrešilo bistvenih postopkovnih kršitev, na katere je pritožbeno sodišče dolžno ob reševanju pritožbe paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno dolžnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).