Jedro

Obsojencu je bila s sklepom Okrožnega sodišča v M., opr. št. V Kr 11797/2009 z dne 29.8.2013, pravnomočen 13.9.2013, zaporna kazen nadomeščena z delom v splošno korist. Zato je prvostopno sodišče pravilno zaključilo, da v predmetnem postopku (trenutno) niso podani pogoji za nadaljnjo vodenje postopka za izvršitev kazni zapora, saj mora obsojenec v skladu s sedmim odstavkom 86. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) namesto zaporne kazni, opraviti 360 ur družbeno koristnega dela, ki ga izvršuje in nadzira pristojni center za socialno delo (13. člen ZIKS-1).

Izrek

Pritožba okrožne državne tožilke se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v M. na podlagi četrtega odstavka 135. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) ustavilo postopek izvršitve kazni 6 (šest) mesecev zapora, ki je bila obsojencu izrečena s sodbo Okrožnega sodišča v M., opr. št. I K 11797/2009 z dne 12.3.2013 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. II Kp 11797/2009 z dne 4.7.2013, zaradi storitve kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena Kazenskega zakonika (KZ-1).

2. Proti temu sklepu se je pritožila okrožna državna tožilka zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), z navajanji, da sta izpodbijani sklep in obrazložitev nerazumljiva, da izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti popolnoma nejasni. Tako ni jasno, zakaj je prvostopno sodišče uporabilo določbo četrtega odstavka (najverjetneje 135. člena) ZUP, niti zakaj je bila podana ustavitev izvršitve kazni zapora, saj je bila kazen zapora nadomeščena z delom v splošno korist. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Uvodoma je poudariti, da se v postopku izvrševanja kazenskih sankcij uporablja Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1), ki v 8. členu izrecno določa, da se za odločbe izdane v postopku izvrševanja kazenskih sankcij, uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) in ne določbe Zakona o kazenskem postopku (ZKP), na katere se zmotno sklicuje pritožba.

5. V nasprotju s stališčem pritožbe, pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima izpodbijani sklep ustrezne razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki so povsem jasni in razumljivi, zato zatrjevana bistvena kršitev pravil postopka, ni podana. Prvostopno sodišče je namreč pravilno, po četrtem odstavku 135. člena ZUP, ustavilo postopek izvršitve kazni 6 mesecev zapora, ki se je pričel po uradni dolžnosti, s pozivom obsojencu na prestajanje kazni v skladu z 18. členom ZIKS-1. Obsojencu je bila s sklepom Okrožnega sodišča v M., opr. št. V Kr 11797/2009 z dne 29.8.2013, pravnomočen 13.9.2013, zaporna kazen nadomeščena z delom v splošno korist. Zato je prvostopno sodišče pravilno zaključilo, da v predmetnem postopku (trenutno) niso podani pogoji za nadaljnjo vodenje postopka za izvršitev kazni zapora, saj mora obsojenec v skladu s sedmim odstavkom 86. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) namesto zaporne kazni, opraviti 360 ur družbeno koristnega dela, ki ga izvršuje in nadzira pristojni center za socialno delo (13. člen ZIKS-1). Pristojni center za socialno delo tudi obvesti sodišče, če obsojenec ne izpolnjuje nalog, ki izvirajo iz opravljanja dela v korist humanitarnih organizacij ali lokalnih skupnosti in v takem primeru lahko sodišče odredi, da se izrečena kazen zapora izvrši. Zato je pritožba tudi v tem delu neutemeljena.

6. Ker je pritožbeno sodišče spoznalo, da niso podani pritožbeni razlogi, uveljavljani v pritožbi in tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.