Jedro

ZFPPIPP ne določa, da bi sodišče ob odločanju o odpustu obveznosti vsebinsko presojalo razloge za nastanek insolventnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom končalo postopek osebnega stečaja in razrešilo upravitelja M. V. O tem, katere terjatve upnikov, ki so bile prijavljene v tem postopku, so priznane in o znesku teh terjatev, ki v tem postopku ni bil plačan, je odločilo tako, kot je navedeno v seznamu neplačanih priznanih terjatev z dne 3. 10. 2018, ki je sestavni del izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa. Stečajnemu dolžniku je naložilo, da mora upnikom plačati znesek neplačanih terjatev iz 3. točke tega izreka. Na Republiko Slovenijo je preneslo premoženje v višini 1.383,78 EUR.

2. Zoper navedeni sklep je vložil dolžnik pravočasno pritožbo. Izpodbija ga v celoti. Uveljavlja pritožbene razloge absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter zmotne uporabe materialnega prava, kot tudi kršitev 14. in 22. člena Ustave RS. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Stečajni upravitelj je v vlogi, ki jo je treba šteti kot odgovor na pritožbo navedel, da je izvedel vsa dejanja, ki jih je bilo treba opraviti v predmetnem stečajnem postopku, zaradi česar je sodišču predložil končno poročilo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Stečajni dolžnik v pritožbi kot bistveno navaja, da niso izpolnjeni pogoji za končanje postopka osebnega stečaja, saj meni, da bi moralo sodišče vsebinsko odločati o obstoju pogojev za odpust obveznosti. Ker je bil tekom tega postopka pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu bi pravni učinki sklepa o odpustu obveznosti nastopili šele s prenehanjem zakonskega zadržka oziroma z izbrisom obsodbe iz kazenske evidence.

6. V tem stečajnem postopku je bil stečajni dolžnik tekom postopka za odpust obveznosti pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje poslovne goljufije po drugem in prvem odstavku 228. člena KZ-1. Zadnji dan preizkusnega obdobja je potekel 26. 3. 2017 in tedaj je sodišče po uradni dolžnosti pridobilo podatke za stečajnega dolžnika iz kazenske evidence in ugotovilo, da je v kazenski evidenca vpisana obsodba iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, rok za izbris iz kazenske evidence pa do poteka preizkusnega obdobja še ni potekel. V skladu s 1. točko petega odstavka 407. člena ZFPPIPP je zato predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti zavrnilo (sklep Okrožnega sodišča v Kopru, St ... z dne 3. 4. 2017 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, Cst 353/2017 z dne 20. 6. 2017).

7. Po poteku preizkusnega obdobja izda sodišče sklep, da se dolžniku odpustijo njegove obveznosti pod pogojem, da v času preizkusnega obdobja ni bil vložen ugovor proti odpustu obveznosti oz. je bil ugovor proti odpustu obveznosti pravnomočno zavržen ali zavrnjen (prvi odstavek 407. člena ZFPPIPP). Drugi pogoj za odpust obveznosti je ugotovitev, da ob poteku preizkusnega obdobja ne obstoji ovira za odpust obveznosti iz prve 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, torej da v kazensko evidenco ni vpisana pravnomočna obsodilna kazenska sodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu oz. da so izpolnjeni pogoji za njen izbris iz kazenske evidence.

8. Po presoji pritožbenega sodišča stečajni dolžnik glede na že povzeti potek postopka zmotno trdi, da o njegovem predlogu za odpust obveznosti še ni bilo odločeno. Sodišče je v tem stečajnem postopku o njegovem predlogu za odpust obveznosti že odločalo in ugotovilo, da pogoji za odpust obveznosti niso izpolnjeni, saj obstoji ovira za odpust obveznosti iz prve točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP. O obstoju pogojev za odpust obveznosti je bilo tako že odločeno s pravnomočnim sklepom Okrožnega sodišča v Kopru, St ... z dne 3. 4. 2017. Prav tako pa tudi ne drži, da bi sodišče ob odločanju o odpustu obveznosti ugotavljalo, ali je dolžnik zašel v insolventnost in prezadolženost zaradi kaznivega dejanja oziroma ali je bilo to posledica neustreznega poskusa reševanja podjetja. ZFPPIPP ne določa, da bi sodišče ob odločanju o odpustu obveznosti vsebinsko presojalo razloge za nastanek insolventnosti. Dolžniku torej ni bila odvzeta možnost obravnavanja predloga za odpust obveznosti, zato bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 359. člena ZPP ni podana. Dolžniku iz istega razloga tudi pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS ni bila kršena.

9. Iz določb ZFPPIPP izhaja, da odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, pa do poteka preizkusnega obdobja še ne bo potekel čas, po poteku katerega se obsodba izbriše iz kazenske evidence zaradi zakonske rehabilitacije (1. točka drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP). Sodišče predlog za odpust obveznosti zavrne, če do poteka preizkusnega obdobja še ne bo potekel čas, po katerem se obsodba izbriše iz kazenske evidence zaradi zakonske rehabilitacije (drugi odstavek 400. člena ZFPPIPP). Sodišče pa zavrne predlog za odpust obveznosti tudi v primeru, če je bil stečajni dolžnik tekom preizkusnega obdobja pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, do poteka preizkusnega obdobja pa tudi še ni potekel rok, po poteku katerega se obsodba izbriše iz kazenske evidence (1. točka petega odstavka 407. člena ZFPPIPP). Dolžnik zato v pritožbi zmotno meni, da bi moralo sodišče z zaključkom stečajnega postopka počakati do trenutka, ko bodo izpolnjeni pogoji za izbris pravnomočne obsodbe iz kazenske evidence, saj za tako stališče v določbah ZFPPIPP ni podlage. Kot je bilo že navedeno, je bilo o njegovem predlogu za odpust obveznosti že odločeno, drugih razlogov za to, da sodišče stečajnega postopka ne bi končalo, pa pritožnik ne navaja. Stečajni dolžnik torej s pritožbenim očitkom zmotne uporabe materialnega prava ne more uspeti.

10. Stečajni dolžnik tudi ni v neenakopravnem položaju v primerjavi z dolžniki, ki so bili deležni odpusta obveznosti zato, ker so bile pravnomočne obsodbe izbrisane iz kazenske evidence, saj slednji veljajo za neobsojene. Načelo enakosti pred zakonom zakonodajalca zavezuje, da bistveno enake položaje obravnava enako, različne pa različno. Različna obravnava dolžnikov, za katere je bila kazenska obsodba tekom preizkusne dobe izbrisana iz kazenske evidence in druge, pri katerih se ti pogoji niso iztekli, je torej utemeljena v različnem položaju stečajnih dolžnikov. Kršitev načela enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS torej ni podana.

11. Stečajni dolžnik se nadalje v pritožbi sklicuje še na odločbo Ustavnega sodišča Up-335/17, U-I-56/17, ki pa ne obravnava položaja, ki je primerljiv z dolžnikovim. Stečajni dolžnik ne zatrjuje, da bi vložil ustavno pritožbo zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 353/2017, zato zadržanja končanja postopka osebnega stečaja že iz tega razloga ne more doseči. 12. Dolžnikove pritožbene navedbe so torej neutemeljene. Izpodbijani sklep je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.