Jedro

Tožnik uveljavlja zahtevek na podlagi zavarovalne police AO+ zavarovanja. Ker zavarovalno kritje po polici ne obsega škode zaradi lažje nihajne poškodbe vratne hrbtenice, je sodišče odškodnino za negmotno škodo odmerjalo le za posledice, ki jih je utrpel zaradi odprtega zloma in izpaha bližnjega členka mezinca leve roke.

Izrek

I. Pritožbama se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje tako spremeni, da se glasi:

1. "Tožena stranka Zavarovalnica, d. d., je dolžna tožeči stranki G. N., K., plačati odškodnino v znesku 2.723,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 6. 2018 dalje in zakonske zamudne obresti od zneska 1.760 EUR od 16. 6. 2018 do 11. 7. 2018 in od zneska 440 EUR od 16. 6. 2018 do 13. 7. 2018, vse v roku 15 dni pod izvršbo.

2. V presežku za znesek 4.339,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 6. 2018 do plačila se tožbeni zahtevek zavrne.

3. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti pravdne stroške v znesku 1.196,85 EUR v 30. dneh od prejema sodbe sodišča prve stopnje, v primeru zamude, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka do plačila.

4. Tožena stranka je dolžna Republiki Sloveniji na račun brezplačne pravne pomoči v roku 15 dni plačati 266,08 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

II. V preostalem delu se pritožbi zavrneta in se v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženki naložilo, da je dolžna tožniku plačati 2.462,80 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 6. 2018 dalje ter mu povrniti pravdne stroške v višini 1.009,91 EUR. V preostalem delu je tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Zoper sodbo vlagata pritožbo obe pravdni stranki.

3. Tožnik vlaga pritožbo v zavrnilnem delu glede dosojene odškodnine za nastalo nepremoženjsko škodo ter glede pravdnih stroškov. Meni, da pri odmeri odškodnine zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem sodišče ni v zadostni meri upoštevalo vseh ugotovitev izvedenca in je zato dosojena odškodnina v višini 4.000 EUR prenizka. Napačno je odmerjena tudi odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti v višini 500 EUR, saj je oviran pri aktivnostih, ki zahtevajo cilindričen in kljukast prijem ter normalno moč stiska rok. Sodišče ni ustrezno ovrednotilo njegove izpovedi glede dela v mizarski delavnici, pomoči na kmetiji, čebelarstvu, oviranosti pri športu in ni upoštevalo njegove mladosti. Težave ima tudi pri opravljanju poklica vzdrževalca. Sodišče je spregledalo, da je pri umiku dela zahtevka zaradi plačila nespornega zneska odškodnine vztrajal pri plačilu obresti od 16. 6. 2018 do opravljenih plačil. Prav tako mu pri odmeri stroškov brez obrazložitve ni priznalo postavk glede dopisov v zvezi s plačili posameznih obrokov takse in predložitvijo sklepa o oprostitvi plačila izvedenine. Napačno so bili tudi odmerjeni materialni stroški glede dodatnega odstotka pri seštevku odvetniških točk, ki presega 1.000, pri čemer sodišče zavrnilnega dela stroškovne odločitve sploh ni obrazložilo. Posebej tožnik izpostavlja, da sodišče ni odločilo o povračilu izvedenine.

4. Toženka sodbo izpodbija v ugodilnem delu za znesek 1.000 EUR pri postavki telesnih bolečin in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem. Poškodba tožnika je bila lahka in dosojena odškodnina v višini 4.000 EUR odstopa od sodne prakse. Sodišče že plačanih zneskov ni upoštevalo v valorizirani vrednosti, čeprav se je na to izrecno sklicevala. Prav tako je napačno uporabilo določila splošnih pogojev, saj ta izključujejo povračilo stroškov odvetniškega zastopanja in zato tožniku stroški uveljavljanja odškodninskega zahtevka pred pravdo ne gredo.

5. Na pritožbo toženke je odgovoril tožnik in predlagal njeno zavrnitev.

6. Toženka na tožnikovo pritožbo ni odgovorila.

7. Pritožbi sta delno utemeljeni.

8. Pritožbeno sodišče po analizi pritožbenih navedb ugotavlja, da pravdni stranki konkretizirano ne izpodbijata s strani sodišča prve stopnje ugotovljenega dejanskega stanja, ne strinjata pa se z višino prisojene odškodnine, kar sodi v polje pravilne uporabe materialnega prava.

9. Tožnik uveljavlja zahtevek na podlagi zavarovalne police AO+ zavarovanja. Ker zavarovalno kritje po polici ne obsega škode zaradi lažje nihajne poškodbe vratne hrbtenice, je sodišče odškodnino za negmotno škodo odmerjalo le za posledice, ki jih je utrpel zaradi odprtega zloma in izpaha bližnjega členka mezinca leve roke. Gre za lahko telesno poškodbo, zaradi katere tožnik ni bil hospitaliziran, je pa prestal več nevšečnosti, saj so mu prst morali večkrat naravnavati v lokalni anesteziji ter je bil zato izpostavljen večjemu številu rentgenskih sevanj. Kljub prestanim nevšečnostim, ki jih tožnik v pritožbi ponovno podrobno povzema1, je glede na sodno prakso2 utemeljen pritožbeni očitek toženke, da je odškodnina 4.000 EUR za prestane telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem odmerjena previsoko. Pritožbeno sodišče je v tem delu zato njeni pritožbi ugodilo in dosojeni znesek znižalo na 3.300 EUR, kar predstavlja ustrezno satisfakcijo za v tej postavki zajeto škodo.

10. Izvedenec ni ugotovil, da tožnik določenih opravil ne bi zmogel opravljati, temveč je navedel, da gre za blažje (malenkostne) težave. Toda tožnik je zaradi poškodbe (v manjši meri) oviran pri aktivnostih, ki zahtevajo popoln cilindričen in kljukast prijem, kar se po mnenju izvedenca lahko odraža pri pomoči na kmetiji, mizarjenju, pri vožnji traktorja, avtomobila, pri delu z nožem in pri športu, zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da je glede na mladost tožnika in dejstvo, da se več ukvarja z ročnimi deli (sedaj potrditvah v pritožbi opravlja delo vzdrževalca), dosojena odškodnina v višini 500 EUR zaradi prestanih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti prenizka. Ob pravilni uporabi materialnega prava in upoštevanju načel objektivne pogojenosti in individualizacije odškodnine bi primerno odškodnino prestavljal znesek 1.500 EUR3. V tem obsegu je pritožbeno sodišče ugodilo tožnikovi pritožbi in znesek dosojene odškodnine zvišalo.

11. Skupno dosojeni znesek odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 4.800 EUR je znotraj okvirjev, v katere sodna praksa uvršča primerljive primere lahkih telesnih poškodb4. Toženka je pred zaključkom postopka tožniku že plačala 2.200 EUR, in sicer 1.760 EUR 11. 7. 2018 in 440 EUR 13. 7. 2018. Sodišče prve stopnje je omenjena zneska sicer upoštevalo, pri tem pa spregledalo, da je toženka uveljavljala tudi njihovo valorizacijo. Pritožbeno sodišče je v tem delu pritožbi toženke ugodilo in ob upoštevanju revaloriziranih zneskov po programu Statističnega urada RS 5 (1.791,68 EUR in 447,92 EUR) toženki v plačilo na račun nepremoženjske škode naložilo še znesek 2.560,40 EUR.

12. Toženka je tožniku na račun premoženjske škode dolžna povrniti 162,80 EUR, kar v pritožbenem postopku ni več sporno. Skupno je torej višina njena obveznost po sodbi 2.723,20 EUR, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. Ta znesek je dolžna plačati z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 6. 2018 dalje, prav tako pa tožniku dolguje zamudne obresti od omenjenega dne do dneva že izvršenih plačil posameznih zneskov odškodnine, torej za znesek 1.760 EUR do 11. 7. 2018 in za znesek 440 EUR do 13. 7. 2018. Tožnik je v tej smeri tožbeni zahtevek prilagodil v prvi pripravljalni vlogi, sodišče pa je to spregledalo, na kar v pritožbi utemeljeno opozarja.

13. Obe pravdni stranki grajata tudi stroškovno odločitev. Pritožbeno sodišče soglaša, da tožniku po določilu prvega odstavka tarifne številke 38 OT glede na določbo drugega odstavka 155. člena ZPP6 in drugega odstavka 14. člena Odvetniške tarife, po katerem so sodišča tarifo dolžna uporabiti, pripada povračilo stroškov predpravdnega odškodninskega zahtevka. Splošnih pogojev toženke namreč ni mogoče postaviti nad izrecno zakonsko določbo, ampak lahko veljajo le v primeru, ko se postopek zaključi pred zavarovalnico. Sodišče zato ne sledi toženkini razlagi, da gre za specialno materialno pravo, ki v zvezi s plačilom stroškov zavezuje sodišče, temveč gre za pogodbeni dogovor strank, ki v okviru sodnega odločanja o povračilu stroškov ne velja.

14. Ker je pritožbeno sodišče spremenilo prvostopno odločbo, je stroške pravdnih strank ponovno odmerilo. Ob tem je upoštevalo vrednost spora ob vložitvi tožbe glede stroškov predpravdnega odškodninskega zahtevka in tožbe, kasneje pa novo vrednost spora zaradi delnega umika tožbenega zahtevka. Natančna odmera stroškov je razvidna na listovni številki 87 spisa.

15. Tožnik v pritožbi neutemeljeno graja odločitev sodišča, s katero mu ni priznalo kratkih dopisov v zvezi s posameznimi obroki plačila sodne takse (6 postavk po 50 OT). Ti so bili namreč nepotrebni, saj je stranka potrdila dolžna dostaviti le, če se pri nakazilu ne sklicuje na sklicno številko, na kar je v sklepu opozorjena. Pritožbeno sodišče je tožniku priznalo 20 OT za dostavo odločbe o oprostitvi stroškov postopka in ne priglašenih 50, ker sam dopis ni bil v neposredni zvezi s predmetom odločanja (četrta točka tarifne številke 39 OT). Skupno je tožniku za zastopanje pritožbeno sodišče priznalo 2750 OT ter za materialne stroške 72,5 OT, v celoti torej 2822,50 OT, kar ob vrednosti točke 0,6 EUR in ob upoštevanju DDV znaša 2.066,07 EUR, skupaj s potnimi stroški (91,98 EUR) in sodno takso pa 2563,05 EUR.

16. Toženka odmere stroškov konkretizirano ni grajala, zato je pritožbeno sodišče izhajalo iz vrednosti, ki jo je ugotovilo sodišče prve stopnje. Od 343,75 EUR pravdnih stroškov ji je glede na njen 47 % uspeh v postopku tožnik dolžan povrniti 161,56 EUR.

17. Tožnik je tožbo vložil preden je od toženke prejel nakazilo nespornega dela odškodnine, zato je sodišče pri odmeri stroškov izhajalo iz vrednosti spora ob vložitvi zahtevka in glede na to vrednost nadalje računalo pravdni uspeh strank. Ob tem je pravilno upoštevalo določbo prvega odstavka 158. člena ZPP. Po pobotanju je toženka tožniku dolžna povrniti 1.196,85 EUR stroškov postopka na prvi stopnji.

18. Stroški, ki jih je za upravičenca do brezplačne pravne pomoči iz naslova oprostitve plačila stroškov sodnega postopka med sodnim postopkom iz proračuna založila Republika Slovenija, po prvem odstavku 46. člena ZBPP predstavljajo stroške postopka. Ne glede na določbe procesnega zakona o priglasitvi stroškov mora pristojno sodišče pri odločanju o stroških postopka te stroške upoštevati po uradni dolžnosti, tudi če jih stranka, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, sama ne priglasi (drugi odstavek 46. člena ZBPP). Vendar pa teh stroškov ne prejme stranka, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, temveč jih je nasprotna stranka dolžna plačati v korist proračuna Republike Slovenije. Stroški izvedenca, izplačani iz proračuna za tožnico, so v postopku znašali 502,05 EUR. Glede na tožničin 53 % uspeh v pravdi mora toženka v korist proračuna RS nakazati 266,08 EUR.

19. Po vsem navedenem je pritožbeno sodišče obema pritožbama delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo, tako da je na novo odmerilo odškodnino za nepremoženjsko škodo, upoštevalo zahtevek glede zamudnih obresti, revalorizacijo in ponovno odločilo o pravdnih stroških, tudi tistih, zajetih z odločbo ZBPP. Odločitev je sprejelo na podlagi pete alineje 358. člena ZPP.

20. Obe pravdni stranki sta s pritožbama delno uspeli, vendar se skupni uspeh tožnika v postopku ni bistveno spremenil. Zato je pritožbeno sodišče, upoštevajoč okoliščine primera, odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP).

1 Tožnik je prejel antibiotik, bil večkrat rtg slikan, 6 x pregledan pri kirurgu, opravil je 8 fizioterapij, prstanec in mezinec je imel imobiliziran v mavcu, napravili so mu tri uravnave v lokalni anasteziji, zaradi česar je kumulativno trpel 3 dni hude bolečine, ki jih je lajšal z analgetiki, 10 do 14 dni srednje bolečine in en do dva meseca lažje bolečine. 2 V zadevi VSL II Cp 1522/2018 je oškodovanec za zlom dveh prstov brez premika odlomkov, a z dolgotrajnejšim zdravljenjem, dobil 3.500 EUR, v zadevi II Cp 2940/2017 pa za zlom končnega členka prstanca desnice 2.500 EUR. V zadevi II Ips 214/2006 je oškodovanec za stisnjenje kazalca desne roke z raztrganino na hrbtni in upogibni strani in hujšimi posledicami prejel 2,13 plače. 3 Primerljivo z zadevo II Ips 214/2006, v zadevi II Ips 258/2005 težje posledice, dve plači. 4 V času sojenja sodišča prve stopnje dosojena odškodnina predstavlja 4,28 povprečne neto plače v RS. 5 Priloga B/7. 6 Ta izrecno določa, da se v primeru predpisane tarife za nagrado odvetnikov taki stroški odmerijo po tarifi.