9. 9. 2013

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe samostojne podjetnice Veterinarski center Mateja Plevnik, s. p., Logatec, ki jo zastopa Nives Marinšek, odvetnica v Ljubljani, na seji 9. septembra 2013

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti četrtega odstavka 8. člena Uredbe o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev (Uradni list RS, št. 54/08) in III. točke Javnega razpisa za dodelitev koncesije v okviru mreže javne veterinarske službe za zagotavljanje najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali na območju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 27/10) se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti prvega odstavka 8. člena Uredbe o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev se zavrne.

3.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 203/2011 z dne 10. 10. 2012 in zoper sodbo Upravnega sodišča št. I U 1532/2010 z dne 26. 1. 2011 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija prvi in četrti odstavek 8. člena Uredbe o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev (v nadaljevanju Uredba). Zatrjuje neskladje s prvim odstavkom 67. člena Zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01 – v nadaljevanju ZVet-1), ki določa, da na podlagi odločbe o izbiri Veterinarska uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju VURS) sklene z nosilcem koncesije pogodbo v pisni obliki v vsebini, kot jo v nadaljevanju opredeljuje. Pobudnica meni, da na podlagi te določbe nastopi obveznost skleniti koncesijsko pogodbo z nastopom dokončnosti odločbe o izbiri koncesionarja, ne pa šele z nastopom pravnomočnosti, kot to določa izpodbijani prvi odstavek 8. člena Uredbe. V čem naj bi bil četrti odstavek 8. člena Uredbe v neskladju z Zakonom, pobudnica ne navaja. Iz navedb v ustavni pritožbi smiselno izhaja, da naj bi bila nezakonitost v tem, da ta določba dopušča opravljanje koncesijske dejavnosti veterinarski organizaciji, ki naj ne bi izpolnjevala pogojev iz javnega razpisa, na podlagi katerega je bila že izdana odločba o izbiri (drugega) koncesionarja. Iz pobude prav tako ne izhaja, v čem naj bi bili izpodbijani določbi Uredbe protiustavni, glede na navedbe v ustavni pritožbi pa naj bi bili neskladni z načeloma ustavnosti in zakonitosti iz 153. člena Ustave oziroma smiselno z drugim odstavkom 120. člena Ustave. Pobudnica predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijani določbi Uredbe odpravi.

2.Pobudnica izpodbija tudi III. točko Javnega razpisa za dodelitev koncesije v okviru mreže javne veterinarske službe za zagotavljanje najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali na območju Republike Slovenije (v nadaljevanju Javni razpis), ki v okviru vsebine "začetek in trajanje koncesije" določa, da se koncesijska pogodba s posamezno veterinarsko organizacijo sklene po pravnomočnosti odločbe o izbiri koncesionarja za posamezno občino, vendar ne pred 1. 1. 2011, in se sklepa za obdobje do 30. 9. 2020. Meni, da je vsebina te točke Javnega razpisa prav tako v nasprotju s 67. členom ZVet-1. Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano točko Javnega razpisa odpravi.

3.Pobudnica vlaga tudi ustavno pritožbo, s katero izpodbija sklep Vrhovnega sodišča o zavrženju revizije in sodbo Upravnega sodišča, s katero je to zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je pritožnica izpodbijala upravno odločbo, kolikor določa, da se koncesijska pogodba sklene po pravnomočnosti te odločbe, in uveljavljala nezakonitost Uredbe. Vrhovno stališče je presodilo, da ni izkazan razlog dovolitve revizije po 2. točki drugega odstavka Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10 in 109/12 – v nadaljevanju ZUS-1), to je, da gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju. Pritožnica tej odločitvi Vrhovnega sodišča očita kršitev 22. člena Ustave, ker naj bi bila arbitrarna in neobrazložena, saj naj o delu revizijskih navedb, ki se nanašajo na očitke o nezakonitosti izpodbijane Uredbe, sodišče ne bi presodilo. Pritožnica izpodbija tudi sodbo Upravnega sodišča in ji očita kršitev 22., 23. in 25. člena Ustave ter kršitev ustavnega načela ustavnosti in zakonitosti iz 153. člena Ustave. Meni, da je stališče Upravnega sodišča, da je Uredba v izpodbijanem delu zakonita, očitno napačno, njegova obrazložitev pa tako nerazumljiva in pojmovno nedosledna, da je ni mogoče preizkusiti.

4.Ustavno sodišče je na podlagi prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno presojati ustavnost in zakonitost predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. Javni razpis, katerega III. točko pobudnica izpodbija, ni predpis ali splošni akt, zato Ustavno sodišče za njegovo obravnavo ni pristojno.[1] Glede na to je treba pobudo v tem delu zavreči (1. točka izreka).

5.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese ali v njegov pravni položaj. Pobudnica izpodbija četrti odstavek 8. člena Uredbe, ki ureja izvajanja javne službe v obdobju med iztekom obstoječe koncesije in uvedbo nove koncesije.[2] Z navedbo, da izpodbijana določba omogoča, da javno službo v tem obdobju izvaja veterinarska organizacija, ki naj ne bi izpolnjevala pogojev tekočega javnega razpisa, pobudnica ne izkaže, da izpodbijana določba neposredno posega v njene pravice, pravne interese ali v njen pravni položaj. Zato je treba pobudo tudi v tem delu zavreči (1. točka izreka).

6.Po drugem odstavku 26. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča pobuda v preostalem delu ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (2. točka izreka).

7.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (3. točka izreka).

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena, drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič Predsednik

Opombi:

[1]Glej npr. sklep Ustavnega sodišča št. U-I-328/02 z dne 3. 10. 2002 (OdlUS XI, 205).

[2]Četrti odstavek 8. člena Uredbe se glasi:

Če odločba o izbiri koncesionarja dva meseca pred iztekom koncesijske pogodbe iz prejšnjega odstavka še ni pravnomočna, VURS pozove obstoječega koncesionarja za to območje, da poda izjavo, ali želi, da se obstoječa koncesijska pogodba podaljša do sklenitve nove koncesijske pogodbe za to območje. Če obstoječi koncesionar izjave ne poda, VURS za čas do sklenitve nove koncesijske pogodbe v skladu z 10. členom te uredbe določi drugo veterinarsko organizacijo.