Jedro

Zakon dneva prekinitve postopka ne predpisuje kot obvezne sestavine sklepa, zato v primeru prekinitve iz 206. člena ZPP posledice prekinitve nastopijo z dnem izdaje sklepa.

Sodišče prve stopnje je ob ugotovljenem dejstvu, da se druga toženka nahaja v varovani enoti DSO za osebe s hudo demenco, utemeljeno podvomilo o njeni procesni sposobnosti in kljub osebno vročeni tožbi ni izdalo zamudne sodbe. Ta namreč temelji na domnevi, da s pasivnostjo toženec priznava dejanske trditve v tožbi in sodišče njihove resničnosti ne preizkuša (sistem afirmativne litiskontenstacije). Oseba, ki ni sposobna biti pravdna stranka, ni sposobna razumeti pomena vročitve tožbe in opustitve odgovora na tožbo, zato domneva, na kateri temelji sistem zamudne sodbe, zanjo ne more veljati. Zavzemanje pritožnika za izdajo zamudne sodbe je glede na navedeno neutemeljeno, njena izdaja pa bi bila v nasprotju z določilom tretjega odstavka 81. člena ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zaradi uvedbe postopka za postavitev druge toženke pod skrbništvo pravdni postopek prekinilo.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo tožnik zaradi kršitve določb postopka, saj sklep ne vsebuje dneva prekinitve, ki je izrednega pomena zaradi pravilnega časovnega upoštevanja pravnih posledic iz določbe 207. člena ZPP. V konkretnem primeru se je po podatkih zemljiške knjige postopek postavitve odrasle osebe pod skrbništvo začel 25. 3. 2021, predlog na sodišče pa je bil po navedbah A. A. vložen 22. 3. 2021. Ker je bila tožba s pozivom na odgovor drugi toženki pravilno vročena 5. 1. 2021, rok za odgovor na pritožbo pa je iztekel 2. 3. 2021, bi sodišče ob pravilni uporabi drugega odstavka 207. člena ZPP moralo izdati zamudno sodbo. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izda sodbo, da je tožnik lastnik nepremičnine ID parcela ... do idealnega deleža ½.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) razloge za prekinitev postopka obravnava v dveh sklopih. Za primere, taksativno naštete v 205. členu, določa, da se postopek prekine z nastopom določenega dejstva, kot je npr. smrt stranke, smrt zakonitega zastopnika, prenehanje obstoja pravne osebe ipd, v 206. členu pa ureja primere, ko prekinitev nastopi z odredbo sodišča. Med te spada tudi obravnavani, saj po tretji točki prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če se je začel postopek za popolni ali delni odvzem poslovne sposobnosti, oziroma od uvedbe Družinskega zakonika (DZ) smiselno postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo. Zakon dneva prekinitve postopka ne predpisuje kot obvezne sestavine sklepa, zato v primeru prekinitve iz 206. člena ZPP posledice prekinitve nastopijo z dnem izdaje sklepa. Pritožbeni očitek bistvene kršitve določb postopka, ker sodišče v izreku ni navedlo dneva prekinitve, glede na navedeno ni utemeljen.

5. Po določilu 80. člena ZPP mora sodišče med postopkom ves čas paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben, ter ukreniti vse, da bi bila pravdno nesposobna stranka pravilno zastopana (drugi odstavek 81. člena ZPP). Dokler se pomanjkljivosti ne odpravijo, sodišče lahko opravlja zgolj tista pravdna dejanja, zaradi katerih bi za stranko lahko nastale škodljive posledice, če bi se odložila (tretji odstavek 81. člena ZPP).

6. Iz dopisa A. A., sina druge toženke, izhaja, da 94-letna mati ni sposobna samostojno nastopati v pravnem prometu, zato je sodišče prve stopnje ob ugotovljenem dejstvu, da se druga toženka nahaja v varovani enoti DSO B. za osebe s hudo demenco, utemeljeno podvomilo o njeni procesni sposobnosti in kljub osebno vročeni tožbi ni izdalo zamudne sodbe. Ta namreč temelji na domnevi, da s pasivnostjo toženec priznava dejanske trditve v tožbi in sodišče njihove resničnosti ne preizkuša (sistem afirmativne litiskontenstacije). Oseba, ki ni sposobna biti pravdna stranka, ni sposobna razumeti pomena vročitve tožbe in opustitve odgovora na tožbo, zato domneva, na kateri temelji sistem zamudne sodbe, zanjo ne more veljati. Zavzemanje pritožnika za izdajo zamudne sodbe je glede na navedeno neutemeljeno, njena izdaja pa bi bila v nasprotju z določilom tretjega odstavka 81. člena ZPP.

7. Ker glede na navedeno pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je pritožbeno sodišče, ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih razlogov iz drugega odstavka 350. člena ZPP, pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).