Jedro

Nujni dediči so pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec. Dedi in babici ter bratje in sestre pokojnika pa so nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Pritožnik, ki je sin zapustničine sestrične, ni nujni dedič, zato njegove navedbe o tem, da imajo dediči, ki so v bivanjski stiski prednost pri dedovanju, za odločitev niso relevantne.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dedič C. C. nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: ugotovilo obseg zapuščine po pokojni A. A. (I. točka izreka); ugotovilo, da je zapustnica 4. 7. 2013 v notarskem zapisu napravila oporoko pri notarki B. B. - 0/2013, s katero je vse svoje premoženje zapustila zunajzakonskemu partnerju C. C. (II. točka izreka); za dediča na podlagi oporoke razglasilo zap. zunajzakonskega partnerja C. C. (III. točka izreka); zemljiški knjigi odredilo, da po pravnomočnosti sklepa o dedovanju po uradni dolžnosti vpiše lastninsko pravico pri zapustnici lastnih nepremičninah na oporočnega dediča (IV. točka izreka); ugotovilo, da sodna taksa znaša 684,00 EUR (V. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje D. D. (pritožnik)1, laično in brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. V bistvenem navaja, da C. C. uveljavlja dedno pravico na podlagi oporoke zapustnice, oporoka pa ne izključuje nujnih dedičev. C. C. nujni delež ne pripada, temveč ta pripada živim potomcem starih staršev A. A. Zakon določa, da imajo potencialni dediči, ki so v bivanjski stiski, prednost. Pritožnik nima osebnega premoženja in nima možnosti namestitve. C. C. pa ne more bivati v dveh hišah hkrati.

3. Dedič C. C. v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrženje oziroma zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je zapustnica napravila oporoko v notarskem zapisu, s katero je vse svoje premoženje zapustila zunajzakonskemu partnerju C. C., ki se je priglasil k dedovanju na podlagi oporoke, katere veljavnost je priznal, in ga je sodišče razglasilo za oporočnega dediča do celotne zapuščine. K dedovanju so se poleg njega priglasili upravičenci tretjega dednega reda, med drugim tudi pritožnik. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da so pritožnik ter njegova otroka dediči tretjega dednega reda na podlagi 18. člena Zakona o dedovanju (ZD). Ker v skladu z 10. členom ZD dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda, pa jih je sodišče izključilo od dedovanja. Pravilno je navedlo, da so pritožnik ter njegova otroka potencialni upravičenci tretjega dednega reda, zunajzakonski partner C. C. pa je v konkretnem primeru dedič drugega dednega reda (in ne prvega, kot je navedlo sodišče prve stopnje). Zapustnica ni imela potomcev. Oba zapustničina starša sta umrla pred zapustnico, ki tudi ni imela živečih bratov in sester, ti pa tudi niso imeli otrok. Po zakonu bi zato vso zapuščino, če ne bi bilo oporoke, dedoval preživeli zapustničin zakonec oz. zunajzakonski partner v skladu s 17. členom ZD v okviru drugega dednega reda.2 Naveden zmoten materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje zato ne vpliva na pravilnost zaključka, da dedič C. C. izključuje od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda.

6. Navedenih ugotovitev in zaključkov pritožnik ne izpodbija, pač pa je iz pritožbe razvidno, da (sicer šele v pritožbi) uveljavlja nujni dedni delež, glede na to, da je zapustnica s celotnim premoženjem razpolagala z oporoko. Do nujnega dednega deleža pritožnik v skladu s 25. členom ZD ni upravičen. Nujni dediči so namreč pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec. Dedi in babici ter bratje in sestre pokojnika pa so nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Pritožnik, ki je sin zapustničine sestrične, ni nujni dedič, zato njegove navedbe o tem, da imajo dediči, ki so v bivanjski stiski prednost pri dedovanju, za odločitev niso relevantne.

7. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 163. členom ZD).

8. V skladu s prvim odstavkom 174. člena ZD nosi dedič C. C. sam svoje stroške odgovora na pritožbo. Iz pritožbe je razbrati, da je pritožnik laik, ki ne razume določb ZD, zato njegovega ravnanja ni mogoče subsumirati pod pojem očitno nepoštenega ravnanja iz tretjega odstavka 174. člena ZD, kot dedič neutemeljeno navaja v odgovoru na pritožbo.

1 Navaja sicer, da vlaga ugovor, a gre po vsebini za pritožbo, ki ima potrebne sestavine iz 335. člena ZPP (prva in četrta točka, glej prvi odstavek 336. člena in prvi odstavek 343. člena ZPP, vse v zvezi s 163. členom ZD) in so drugačne navedbe v odgovoru na pritožbo ter predlog za zavrženje pritožbe neutemeljeni. 2 V prvem dednem redu bi zapustnikov zunajzakonski partner dedoval hkrati s potomci.