Jedro

Rok za odpravo in razveljavitev gradbenega dovoljenja po nadzorstveni pravici začne teči z dnem izdaje in vročitve gradbenega dovoljenja strankam in ne šele z dnem izdaje sklepa o popravi pomote.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila zahtevo tožnice za razveljavitev odločbe Upravne enote Piran št. 351-62/2009-20 z dne 21. 8. 2009 po nadzorstveni pravici. Z navedeno odločbo je Upravna enota Piran investitorju gospodarski družbi A. d.o.o. izdala gradbeno dovoljenje za gradnjo gradbeno inženirskih objektov v Fiesi, med drugim za ureditev ceste s kanalizacijo. V postopku za izdajo gradbenega dovoljenja je sodelovala tudi tožnica, zato je upravičena oseba za vložitev zahteve za odpravo oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici. Po določbi 277. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) pa se odločba o razveljavitvi po nadzorstveni pravici lahko izda v enem letu od dneva, ko je bila odločba izdana in vročena. V obravnavanem primeru je bilo gradbeno dovoljenje izdano dne 21. 8. 2009 ter vročeno tožnici 24. 8. 2009, investitorju pa 27. 8. 2009. Ker je torej navedeni rok za ukrepanje po nadzorstveni pravici že potekel, že iz tega razloga ni pogojev za uporabo navedenega pravnega sredstva.

Tožnica v tožbi navaja, da tožena stranka ni upoštevala, da je bil v postopku izdaje gradbenega dovoljenja izdan sklep o popravi pomote z dne 7. 6. 2010. Poprava se je nanašala na številko dolžine ceste, ki je predmet ureditve, zato ne gre le za očitno pomoto tehničnega značaja. Zaradi navedenega rok za ukrepanje po nadzorstveni pravici ni potekel. Vztraja, da je bil v postopku izdaje gradbenega dovoljenja napačno uporabljen materialni predpis v smislu neupoštevanja določil odloka o spremembi zazidalnega načrta Fiesa – Pacug. Obstoječa cesta, ki je predmet obnove, je daljša, kot je bilo navedeno v gradbenem dovoljenju, zato bi morala biti obnovljena v celotni dolžini in ne samo deloma. V postopku tudi ni bilo upoštevano dejansko stanje obstoječe javne poti, ki je na nekaterih mestih široka le 2,5 m. Pri tem na obeh straneh posega že na sosednje parcele in je omejena s podpornimi zidovi, kar onemogoča normalen dostop tako gradbene mehanizacije v času gradnje, kot tudi kasnejši dostop stanovalcev do zgrajenih hiš. Obstoječa javna pot je v naravi samo deloma asfaltirana, v ostalem delu pa je netlakovana poljska pot, kar še dodatno onemogoča normalen prometni režim. Upravni organ tako v postopku ni upošteval zakonodaje s področja urejanja prometa, in sicer Zakon o javnih cestah, Zakon o varnosti v cestnem prometu. Tožnica predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih, navedenih v njeni odločbi, in predlaga da sodišče tožbo zavrne.

Stranski udeleženec A. d.o.o. v odgovoru na tožbo prereka navedbe tožnice in poudarja, da je razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici vezana na absolutni rok enega leta, ne glede na to kdaj je bil postopek za uporabo tega izrednega pravnega sredstva uveden, in ne glede na to kdo je za uporabo tega pravnega sredstva dal pobudo. Zaradi navedenega je odločitev tožene stranke pravilna. Nasprotuje stališču tožnice, da je rok pričel teči z dnem izdaje in vročitve sklepa o popravi pomote, saj se popravek lahko izvede kadarkoli in načeloma učinkuje za nazaj, razen, če je popravek za stranko neugoden, tedaj učinkuje od vročitve sklepa o popravku. Morebitno neugodno odločbo na podlagi sklepa o popravi pomote pa bi stranka lahko izpodbijala že pred izdajo sklepa o popravku. Prav tako meni, da je napačna številka v dolžini ceste očitna pomota tehničnega značaja, tožnica pa zoper sklep o popravku ni vložila pritožbe kot rednega pravnega sredstva. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporno, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo izrednega pravnega sredstva odprave in razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici. V skladu z določbo drugega odstavka 274. člena ZUP lahko pristojni organ po nadzorstveni pravici razveljavi izdano odločbo, če je bil z njo očitno prekršen materialni zakon. Po določbi 277. člena ZUP pa lahko takšno odločbo izda organ v roku enega leta od dneva, ko je bila odločba izdana in vročena.

Pravni institut odprave in razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici predstavlja odločanje v okviru hierarhičnega nadzora, ki ga opravlja pristojni organ nad zakonitostjo izdanih odločb. Značilno za ta nadzor je, da ga opravi pristojni organ praviloma po uradni dolžnosti (povod lahko da tudi legitimirana oseba), če obstajajo predpisani razlogi, ter da pravica do nadzora ugasne po preteku določenega roka od izdaje in vročitve odločbe.

Tudi po presoji sodišča je v obravnavanem primeru pravica do odločanja po nadzorstveni pravici ugasnila, saj se takšna odločba lahko izda v enem letu od dneva, ko je bila odločba izdana in vročena strankam. Med strankami namreč ni sporno, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano dne 21. 8. 2009 ter vročeno tožnici 24. 8. 2009. Ker je rok iz 277. člena absolutni rok, na katerega je vezan pristojni organ, tudi ni pomembno, da je bil predlog tožnice vložen pravočasno.

Sodišče kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor, da bi morala tožena stranka pri ugotavljanju roka upoštevati, da je bil v zvezi s spornim gradbenim dovoljenjem dne 7. 6. 2010 izdan sklep o popravi pomote, s katerim je bila popravljena številka v dolžini ceste, pri čemer pa po mnenju tožnice ne gre za očitno pomoto tehničnega značaja. Po določbi 274. člena ZUP pristojni organ po nadzorstveni pravici odpravi ali razveljavi odločbo, torej že iz gramatikalne razlage izhaja, da ne gre za sklep. Prav tako odločba predstavlja upravni akt, s katerim je bilo odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. S sklepom o popravi pomote pa se lahko v že izdani odločbi popravijo pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote in druge očitne pomote. Pri tem gre za očitne pomote tehnične narave, ki se nanašajo na pomotni zapis stvarno izjavljene volje organa. S popravo se doseže samo to, da odločba izraža pravni učinek, ki ustreza ugotovljenemu stanju zadeve. S sklepom o popravi pomote tako ni mogoče spreminjati ugotovljenega dejanskega stanja ali uporabe materialnega predpisa. Popravek o pomoti pa ima pravni učinek od dneva, od katerega ima pravni učinek popravljena odločba. To pomeni, da je rok za odpravo in razveljavitev spornega gradbenega dovoljenja po nadzorstveni pravici pričel teči z dnem izdaje in vročitve gradbenega dovoljenja strankam, ne pa šele od dneva izdaje sklepa o popravi pomote. Sicer pa je tožnica zoper sklep o popravi pomote imela možnost vložiti pritožbo ter v njej uveljavljati ugovore, ki jih glede vsebine gradbenega dovoljenja navaja v tej tožbi.

V primeru, ko stranka vloži zahtevo za uporabo odločanja po nadzorstveni pravici, mora organ o takšni zahtevi stranke odločiti. Pri tem pa v primeru, če ugotovi, da je zakonsko določen rok za uporabo navedenega izrednega pravnega sredstva že potekel, zahtevo stranke zavrže. V obravnavanem primeru je tožena stranka sicer zahtevo tožeče stranke z izpodbijano odločbo zavrnila, vendar s tem ni bilo odločeno v njeno škodo, saj tožeča stranka meritorne odločbe sploh ni bila upravičena zahtevati.

Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).