Jedro

Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih.

Drugi namen, ki ga je dopustno zasledovati s postopkom osebnega stečaja, je v odpustu obveznosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za začetek stečajnega postopka.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil dolžnik ter predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je predlog za začetek postopka osebnega stečaja zavrglo z nosilnimi razlogi, da se dolžnikov položaj zaradi izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka, ki bi ga sodišče zaradi neobstoja premoženja moralo končati brez razdelitve upnikom, in celo ob morebitni izdaji sklepa o odpustu obveznosti, ne bi v ničemer bistveno izboljšal. Zaradi tega je zaključilo, da ni izkazan pravni interes za vodenje postopka, s čemer višje sodišče soglaša. 5. Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. V delu, v katerem terjatve niso plačane v stečajnem postopku, terjatve ne prenehajo in jih upniki lahko uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če ni v zakonu drugače določeno (382. člen ZFPPIPP). Ni sporno, da je dolžnik insolventen, prav tako tudi ne, da nima nobenega premoženja. Iz njegovih navedb ne izhaja, da bi bil zaposlen. Očitno je, da osnovni namen postopka osebnega stečaja, ki je v vsaj delnem in hkratnem poplačilu navadnih upnikov (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP), ne bo dosežen.

6. Drugi namen, ki ga je dopustno zasledovati s postopkom osebnega stečaja, je v odpustu obveznosti. Dolžnik takšnega predloga ni vložil, tudi sicer pa že sodišče prve stopnje pravilno navaja, da odpust obveznosti na terjatve iz zakonite preživnine ne učinkuje (drugi odstavek 408. člena ZFPPIPP). Res je sicer, da te terjatve ne predstavljajo celotnega dolžnikovega dolga, kar pomeni, da bi morebiten odpust obveznosti lahko učinkoval na preostale terjatve, vendar v odsotnosti predloga za odpust obveznosti to za odločitev ni bistvenega pomena. Sodni postopki niso sami sebi namen, pač pa je njihov namen v pravno dopustnem izboljšanju ali ureditvi položaja dolžnika. Tega dolžnik glede na zgoraj navedeno s predmetnim postopkom osebnega stečaja ne more urediti in tudi ne izboljšati. Primarnega namena ni mogoče doseči, ker pa dolžnik predloga za odpust obveznosti ni vložil, sodišče prve stopnje ni moglo ugotoviti drugega kot to, da ni izkazan pravni interes za vodenje postopka. Predlog za dopust obveznosti lahko dolžnik sicer vloži do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, vendar zgolj zaradi hipotetične možnosti, da bo tak predlog tudi dejansko vložen, postopka osebnega stečaja ni mogoče začeti, če ne obstajajo možnosti, da bi bil dosežen vsaj primarni namena tega postopka. Obveznosti stečajnega dolžnika, nastale do začetka postopka osebnega stečaja, se namreč odpustijo (le) v delu, v katerem v postopku osebnega stečaja niso plačane.

7. Dolžnik s pritožbenimi razlogi po zaključku višjega sodišča ne more uspeti. Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), pri čemer dolžniku še pojasnjuje, da bo lahko vložil nov predlog za začetek postopka osebnega stečaja, v kolikor se bo odločil hkrati vložiti tudi predlog za odpust obveznosti.