Jedro

Določba prvega odstavka 35. člena ZNP-1 se v registrskem postopku ne uporablja niti smiselno, saj je to vprašanje v registrskem postopku urejeno posebej. Vložitev pritožbe v registrskem postopku izvršitve sklepa ne zadrži, zato registrsko sodišče tega tudi pravilno ni navedlo v pravnem pouku izpodbijanega sklepa.

Ker so družbeniki z Družbeno pogodbo prednostno (predkupno) pravico pri prodaji poslovnih deležev podelili le družbi, družba pa te svoje pravice pri nakupu pred tretjimi osebami ni izkoristila, ta ni prešla na druge družbenike in s tem tudi ne na prvega udeleženca, ampak imajo družbeniki, ki tretjemu prodajajo svoj poslovni delež, v takem primeru tega tretjemu tudi pravico prodati.

Registrsko sodišče prekine postopek le, kadar so med udeleženci postopka sporna dejstva o tem, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje. O teh spornih dejstvih registrsko sodišče namreč zaradi specifičnosti registrskega postopka ne more samo odločiti. V predmetnem postopku je sporno, ali je z Družbeno pogodbo subjekta vpisa prednost pri nakupu poslovnega deleža, torej predkupna pravica, urejena drugače kot v četrtem odstavku 481. člena ZGD-1. To pomeni, da ni sporno nobeno dejstvo v zvezi z obstojem pravice ali pravnega razmerja, ampak gre za pravno vprašanje ureditve predkupne pravice v Družbeni pogodbi. To pa je vprašanje, ki ga je dolžno registrsko sodišče presoditi samo v okviru materialnopravnega preizkusa utemeljenosti zahteve o vpisu sprememb v sodni register, in sicer na podlagi 4. točke prvega odstavka 34. člena ZSReg.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep registrskega sodišča potrdi.

II. Drugi udeleženec sam nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Registrsko sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo o predlogu predlagatelja (subjekta vpisa) za vpis spremembe družbenikov, prenosa poslovnih deležev na nove družbenike in izbrisa družbenikov, ki so svoje poslovne deleže odsvojili in vpis sprememb dovolilo (prvi odstavek). Odločilo je tudi, da se dovoli udeležba družbi P., d. o. o., matična številka: ... (1. točka drugega odstavka) in družbi M., d. o. o., matična številka ... (2. točka drugega odstavka) ter zavrnilo predlog udeleženca družbe P., d. o. o., za prekinitev postopka odločanja o predlogu za vpis spremembe (3. točka drugega odstavka).

2. Zoper citirani sklep v celoti je vložil pritožbo prvi udeleženec,1 smiselno iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o sodnem registru – ZSReg in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlagane vpise sprememb v sodni register zavrne oziroma podredno, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne registrskemu sodišču v novo odločanje.

3. Na pritožbo prvega udeleženca je odgovoril drugi udeleženec s predlogom, da jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne, izpodbijani sklep potrdi in pritožniku naloži povrnitev pritožbenih stroškov drugega udeleženca.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Drugi udeleženec v odgovoru na pritožbo trdi, da pri pritožniku ne obstaja pravni interes za udeležbo v tem registrskem postopku, saj v nobenem drugem sodnem postopku ne uveljavlja neveljavnosti poslov, na podlagi katerih so M., d. o. o., C., d. d. in K., d. d., pridobili poslovne deleže, niti ne neveljavnosti sklepa nadzornega sveta o soglasju k tem poslu. Pritožbeno sodišče se je zato najprej opredelilo do tega vprašanja.

6. Udeleženec v postopku za vpis v sodni register je predlagatelj postopka, subjekt vpisa, če ni hkrati predlagatelj, ter oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet (prvi odstavek 17. člena ZSReg). Tako mora oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet, navesti, katera njena pravica ali na zakonu temelječ interes utegne biti s sklepom registrskega sodišča prizadet. 7. Prvi udeleženec je svojo udeležbo v tem postopku utemeljeval med drugim s tem, da je družbenik subjekta vpisa, pri vseh prodajah poslovnih deležev, ki predstavljajo podlago predmetnih vpisov sprememb in da je uveljavljal predkupno pravico, ki naj bi temeljila na zakonu in Družbeni pogodbi subjekta vpisa (prim. list. št. 1, 75, 99 do 135 in red. št. 11 v spisu idr.). Navedel je tudi, da bi morebitna ugoditev predlogom za vpis sprememb pomenila kršitev temeljnega cilja Družbene pogodbe in nevarnost, da se zaobidejo pravila o potrebni večini za spremembo Družbene pogodbe (red. št. 11 v spisu).

8. Registrsko sodišče je z izpodbijanim sklepom dovolilo udeležbo pritožnika, ker je družbenik subjekta vpisa, s čimer je pravni interes za udeležbo izkazan. Pri tem se je sklicevalo na nadaljnje vsebinske razloge, s katerimi je zavrnilo ugovore prvega udeleženca zoper nameravani vpis sprememb.

9. Položaj družbenikov v družbi z omejeno odgovornostjo je urejen z družbeno pogodbo. Gre za trajno pogodbo, ki poleg obligacijskih ustvarja tudi statusnopravne učinke, saj je z njo ustanovljena družba kot nov pravni subjekt, ki se razlikuje od udeležencev, ki so ga ustanovili.2 Za tovrstno družbo je značilna močnejša osebnostna povezava med družbeniki kot v primeru druge najbolj tipične kapitalske družbe, delniške družbe. Ta značilnost družbe z omejeno odgovornostjo utrjuje povezavo družbenikov v takšnem subjektu. V obravnavanem primeru gre za vpis sprememb pri subjektu vpisa, ki so nastale kot posledica prodaje poslovnih deležev nekaterih družbenikov. S tem se med drugim spreminjajo notranja razmerja med družbeniki, saj se za pridobitelja poslovnega deleža šteje le tisti, ki je vpisan v register (prvi odstavek 482. člena Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1). Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravni interes za udeležbo prvega udeleženca podan že s tem, ker je družbenik subjekta vpisa v tem postopku, poleg tega pa zatrjuje tudi, da je uveljavljal oziroma da ima predkupno pravico pri prodaji poslovnih deležev, ki so predmet vpisa sprememb v tem postopku, kar še dodatno utemeljuje njegov pravni interes. Ali je v zvezi prav s tem prvi udeleženec (že) sprožil postopke, za presojo samega pravnega interesa ni odločilno, saj vložitev take tožbe ni predpogoj za izkaz pravnega interesa. Poleg tega iz podatkov spisa in trditev udeležencev v tem postopku tudi ne izhaja, da bi prvi udeleženec pravice iz tega naslova (predkupna pravica) na materialnopravni osnovi izgubil. Drugačne navedbe drugega udeleženca v odgovoru na pritožbo niso utemeljene.

10. Pritožnik registrskemu sodišču neutemeljeno očita kršitev načela kontradiktornosti in s tem procesno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP oziroma kršitev ustavne pravice do enakih možnosti v postopku in enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS, do česar naj bi prišlo, ker mu registrsko sodišče predhodno v izjavo ni vročalo nekaterih vlog drugega udeleženca. Pritožnik v pritožbi v zvezi s tem trdi, da je bil že z dopisoma z dne 21. 7. 2021 in z dne 29. 7. 2021 pozvan, da se opredeli do predlaganega vpisa in vloge drugega udeleženca z dne 27. 7. 2021, zato se je utemeljeno zanesel, da bo registrsko sodišče v zadevi vodilo kontradiktorni postopek in mu dalo možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotnih strank, predvsem pa mu ni bila vročena vloga drugega udeleženca z dne 8. 9 .2021, na katero je registrsko sodišče še isti dan, ko jo je prejelo, oprlo svojo odločitev, zato bi jo moralo vročati pritožniku v odgovor, preden je sprejelo meritorno odločitev. Prav tako je pritožnik za vloge drugega udeleženca z dne 18. 8. 2021, 26. 8. 2021 in 29. 7. 2021 izvedel šele po izdaji izpodbijanega sklepa.

11. Iz podatkov spisa izhaja, da je registrsko sodišče vlogo drugega udeleženca z dne 29. 7. 2021 prvemu udeležencu vročalo že 3. 8. 2021 (povratnica v spisu pripeta k r. št. 7), zato pritožbene navedbe o nevročitvi te vloge pred izdajo izpodbijanega sklepa niso utemeljene. Vlogo drugega udeleženca, ki je datirana z dnem 8. 9. 2021 (r. št. 22 v spisu), je registrsko sodišče, kot izhaja iz uradnega zaznamka in dohodnega žiga na vlogi, dejansko prejelo šele 10. 9. 2021, saj je bila predmetna vloga na sodišče poslana priporočeno po pošti dne 8. 9. 2021. Ker je registrsko sodišče izpodbijani sklep izdalo 8. 9. 2021, na pošto pa je bil odposlan 9. 9. 2021 (kar izhaja iz povratnice v spisu), svoje odločitve ni moglo opreti na razloge iz navedene vloge, saj z njo, njeno vsebino in prilogami, ki so ji priložene, ob izdaji izpodbijanega sklepa dejansko sploh še ni bilo seznanjeno. Zato te vloge pred sprejemom izpodbijane odločitve tudi ni moglo vročati prvemu udeležencu v izjavo (vloga je bila prvemu udeležencu vročena nato 28. 9. 2021). Pritožbena graja s tem v zvezi je neutemeljena že iz navedenih razlogov.

12. Glede preostalih dveh vlog drugega udeleženca (vloga z dne 16. 8. 2021 na r. št. 10 v spisu in vloga z dne 24. 8. 2021 na r. št. 12 v spisu) pa iz podatkov spisa izhaja, da sta bili pritožniku vročeni 13. 9. 2021, torej istočasno z vročitvijo izpodbijanega sklepa. V pritožbi prvi udeleženec le na splošno zatrjuje kršitev pravice do izjave (vsaj kar se tiče navedenih dveh vlog), pri tem pa ne navede na katere navedbe drugega udeleženca iz prav navedenih dveh vlog je registrsko sodišče oprlo svojo odločitev, pa se do njih ni imel možnosti pred tem izjaviti. V situaciji kot je podana v konkretnem postopku, ko so nekatere vloge stranki bile vročene in nekatere ne, spet druge pa ji niti niso mogle biti vročene, bi pritožnik moral konkretno navesti relevantna dejstva, na katera je registrsko sodišče oprlo izpodbijano odločitev, pa se pred tem v postopku na prvi stopnji pritožnik do njih ni imel možnosti izjaviti. Le na tak način bi pritožbeno sodišče lahko presodilo, ali je podana pritožbeno zatrjevana kršitev pravice do izjave, saj nevročitev vlog sama po sebi, v okoliščinah kot so podane v konkretnem primeru, tega ne more pomeniti. Stranke v postopku namreč ne odgovarjajo na vloge kot take, temveč na navedbe, trditve in ugovore, ki izhajajo iz teh vlog. Pritožba je zato tudi v tem delu neutemeljena.

13. Pravno zmotno je tudi pritožbeno stališče, da bi morala pritožba zadržati izvršitev sklepa, kar naj bi izhajalo iz prvega odstavka 35. člena ZNP-1 v zvezi z 19. členom ZSReg. Določba prvega odstavka 35. člena ZNP-1 se v registrskem postopku ne uporablja niti smiselno, saj je to vprašanje v registrskem postopku urejeno posebej. Vložitev pritožbe v registrskem postopku izvršitve sklepa ne zadrži, zato registrsko sodišče tega tudi pravilno ni navedlo v pravnem pouku izpodbijanega sklepa. Registrski postopek pozna namreč institut (začasnega) odloga vpisa v sodni register s prekinitvijo postopka (33. člen ZSReg). Pravno varstvo, kot bi se v primeru vložitve pritožbe doseglo z zadržanjem izvršitve sklepa, s katerim se opravi določen vpis v sodni register, je tako mogoče doseči v registrskem postopku preko navedenega instituta.

14. Z izdajo sodne odločbe v registrskem postopku se namreč že odloči o samem vpisu v sodni register. Vpis se opravi že z izdajo samega sklepa, zato pritožba njegove izvršitve ne more zadržati ali je odložiti. Nikjer iz zakona namreč ne izhaja, da se vpis izvede šele po pravnomočnosti odločbe, s katero je bilo o vpisu odločeno, temveč se vpis izvede že s samo izdajo sodne odločbe. Zato registrsko sodišče tudi ni moglo zagrešiti pritožbeno zatrjevane kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni obrazložilo, zakaj pritožba ni zadržala izvršitve, saj za zadržanje vpisa ni zakonske podlage.

15. Pritožnik v pritožbi nadalje trdi, da je sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa upoštevalo in se opredelilo le do tistih, enakih razlogov za svojo odločitev, ki jih je navedlo Okrožno sodišče v Ljubljani že v zadevi V Pg 1238/2021, ko je odločalo o predlogu prvega udeleženca za izdajo začasne odredbe,3 hkrati pa se ni opredelilo do vseh vprašanj, ki so relevantna za odločitev v tej zadevi za vpis sprememb v sodni register. S tem je po stališču pritožbe upoštevalo kot predhodna vprašanja le tista, o katerih je bilo odločeno s sklepom o predlogu za izdajo začasne odredbe v zadevi V Pg 1238/2021 z dne 6. 9. 2021 tj. o kršitvi predkupne pravice, nezdružljivosti sklepa z bistvom družbe in kršitvi ¾ večine pri glasovanju o spremembi družbene pogodbe. Ker v izpodbijanem sklepu niso podani vsi razlogi o odločilnih dejstvih je potrditvah pritožbe zato podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožba je tudi v tem delu neutemeljena.

16. Kot že navedeno, se pritožbeno sodišče do pritožbenih navedb v zvezi s kršitvami pravic A. A., B. B., E. E. in D. D. ne bo opredeljevalo, saj je bil postopek s pritožbo v delu, ki se nanaša na navede subjekte, ustavljen.

17. Zgolj pritožbeno zatrjevanje časovnih razlik pri zatrjevanju trditev v tem postopku v primerjavi s pravdnim postopkom oziroma postopkom zavarovanja z začasno odredbo samo po sebi ne more pomeniti kršitev. Pritožnik bi moral konkretno navesti, ali je sodišče oprlo svojo odločitev na dejstvo, ki ga nihče od udeležencev ni zatrjeval v tem postopku. Pri tem je potrebno poudariti, da je pritožnik sam v svojih vlogah in preko predloženih dokaznih listin registrsko sodišče ves čas seznanjal z vsemi pravnimi sredstvi, ugovori in trditvami, ki jih je podajal v pravdnem postopku V Pg 1238/2021, zato je njegova pritožba v tem delu sama s seboj v nasprotju. Neutemeljenost pritožbenih trditev v zvezi z vlogo drugega udeleženca z dne 8. 9. 2021 pa je pritožbeno sodišče že pojasnilo (11. točka te obrazložitve).

18. Pritožba v tem delu tudi neutemeljeno trdi, da se registrsko sodišče ni opredelilo do pravilnosti izvedbe postopka prodaje poslovnega deleža in pravilnosti podaje soglasja nadzornega sveta subjekta vpisa z vidika določb Družbene pogodbe subjekta vpisa. Registrsko sodišče se je v okviru odločanja o predhodnem vprašanju opredelilo do obeh navedenih in pritožbeno izpostavljenih razlogov in jih obrazloženo zavrnilo, kar izhaja iz 1. do 3. točke na strani 9 izpodbijanega sklepa. Pri tem iz obrazložitve izpodbijanega sklepa tudi ne izhaja, da bi registrsko sodišče enačilo vprašanje veljavnosti pogodb o prenosu poslovnih deležev z vprašanjem veljavnosti izpodbijanega sklepa skupščine, saj jih je obravnavalo ločeno, v medsebojni povezavi pa le toliko, kolikor so jih povezovali že udeleženci sami.

19. Registrsko sodišče se je zato po presoji pritožbenega sodišča opredelilo do vseh okoliščin, pomembnih za odločitev in pri tem podalo, predstavilo in ustrezno obrazložilo svoje razloge za sprejeto odločitev, zato pritožbeno očitana bistvena kršitev določb postopka ni podana, pritožbeni očitki o neobrazloženosti izpodbijane odločitve registrskega sodišča pa zato niso utemeljeni.

20. Pritožnik nadalje trdi, da je že v vlogi z dne 23. 8. 2021 opozoril, da predlogu niso priložena obvestila o nameravanem razpolaganju, na katera je vezan ves postopek prodaje poslovnih deležev po Družbeni pogodbi subjekta vpisa. Ker teh listin ni, tudi materialni preizkus predloga ni bil mogoč, če bi registrsko sodišče postopalo pravilno, pa bi moralo predlog zavrniti tudi zato, ker bi ugotovilo, da postopek prodaje poslovnih deležev ni bil izveden na način, kot ga predvideva Družbena pogodba subjekta vpisa.

21. Poslovni deleži se lahko odsvojijo in dedujejo, za kar je potrebna pogodba, ki je izdelana v obliki notarskega zapisa (prvi in tretji odstavek 481. člena ZGD-1). Za prenos je torej odločilna samo volja prenositelja (odsvojitelja) in pridobitelja, ki se uresniči s pogodbo, izdelano v obliki notarskega zapisa, kar kaže na prostovoljnost prenosa deležev.4 Prenos je lahko omejen le zaradi drugih družbenikov, kar izhaja iz določbe četrtega odstavka 481. člena ZGD-1, ki določa, da če z družbeno pogodbo ni določeno drugače, imajo družbeniki pod enakimi pogoji pri nakupu poslovnega deleža prednost pred drugimi osebami (predkupna pravica).

22. Kot je pravilno ugotovilo registrsko sodišče, izhaja iz drugega odstavka 9. člena Družbene pogodbe subjekta vpisa (list. št. 53 do 68 v spisu) _temeljno načelo_ te pogodbe pri prenosu poslovnih deležev ali njihovih delov, da ima pri njihovi pridobitvi _družba prednostno pravico, ostali družbeniki pa ne._ Kaj drugega iz preostalih določb Družbene pogodbe ne izhaja. Pri tem je registrsko sodišče svojo odločitev oprlo tudi na nadaljnjo določbo tretjega odstavka 9. člena Družbene pogodbe, iz katere izhaja, da imajo obstoječi imetniki poslovnih deležev (prodajalci), ki nameravajo prodati svoje poslovne deleže, obveznost, da _družbi kot predkupni upravičenki_ posredujejo pisno obvestilo o nameravanem razpolaganju s poslovnim deležem, z določeno vsebino, v nadaljevanju pa je tudi pravilno ugotovilo, da besedilo Družbene pogodbe, ki v 10. členu določa, da se pisno obvestilo o nameravanem razpolaganju s poslovnim deležem, da s priporočeno poštno pošiljko na zadnji naslov, ki ga je družbenik sporočil družbi in na poslovni naslov sedeža družbe, v danih okoliščinah ni relevantno. Tudi po presoji pritožbenega sodišča navedena določba ne posega v temeljno načelo, zapisano v drugem odstavku 9. člena, torej da ima le družba predkupno pravico, ostali družbeniki pa ne. Vprašanje predhodnega vročanja pisnega obvestila o nameravanem poslu v obravnavanem primeru zato tudi po presoji pritožbenega sodišča ni relevantno, saj prvi udeleženec, ki ni subjekt vpisa (slednji ima edini predkupno pravico), predkupne pravice na temelju četrtega odstavka 481. člena ZGD-1 v zvezi z drugim odstavkom 9. člena Družbene pogodbe, nima. Predhodno pisno obvestilo pa je pravno pomembno le v povezavi z uveljavljanjem predkupne pravice (ker sicer njena uveljavitev ne bi bila mogoča). V drugih primerih pa ne. Zato ima registrsko sodišče prav, ko navede, da določbi 10. in 11. člena Družbene pogodbe prvi udeleženki nista podelili zatrjevanega prednostnega upravičenja5 pri sporni prodaji poslovnih deležev. Do očitanih kršitev s tem, ko je družbeniki o nameravani prodaji svojih poslovnih deležev niso obvestili, tudi po presoji pritožbenega sodišča ni moglo priti. Ker je obvestilo pomembno zato, da se lahko uveljavi določena pravica, neposredovanje obvestil v primeru, ko nekdo take pravice sploh nima, ne more imeti pritožbeno zatrjevanih materialnopravnih posledic. Predlogu takih listin niti ni bilo potrebno priložiti, zato zatrjevana kršitev 3. točke prvega odstavka 34. člena ZSReg ni podana in je materialnopravna presoja, ki jo je sodišče v zvezi s tem opravilo, pravilna in zadostna.

23. Glede na navedeno se kot neutemeljeno izkaže tudi pritožbeno vztrajanje o obstoju predkupne pravice prvega udeleženca. Ker so družbeniki z Družbeno pogodbo prednostno (predkupno) pravico pri prodaji poslovnih deležev podelili le družbi, družba pa te svoje pravice pri nakupu pred tretjimi osebami ni izkoristila, ta ni prešla na druge družbenike in s tem tudi ne na prvega udeleženca, ampak imajo družbeniki, ki tretjemu prodajajo svoj poslovni delež, v takem primeru tega tretjemu tudi pravico prodati. K takemu zaključku je registrsko sodišče, pa tudi pritožbeno sodišče, prepričala tudi določba 18. člena Družbene pogodbe, ki prednostno pravico družbenikov izključuje tudi v primeru vplačil novih vložkov pri povečanju osnovnega kapitala.

24. Zmotno je tudi stališče pritožbe, da Družbena pogodba predkupne pravice družbenikov ne izključuje jasno. Podana razlaga, ki temelji tako na jezikovnem kot teleološkem pristopu, je namreč edina logična. Same s seboj pa so v nasprotju tudi pritožbene navedbe, da bi izključitev predkupne pravice družbenikom, če bi obstajala, pa ne, bila v nasprotju s temeljnim ciljem družbe – da ostane družba v kvalificirani lasti zaposlenih. Kot je pravilno ugotovilo registrsko sodišče, tudi prvi udeleženec kot pravna oseba ni zaposlen pri subjektu vpisa, pa je kljub temu njen družbenik. Na drugačno odločitev ne vplivajo niti pritožbene trditve, da odsvojitelji ne bi smeli razpolagati s poslovnimi deleži na način, da so sprejeli ponudbe za odkup s strani tretjih oseb, saj bodo s tem tretji v družbi udeleženi z več kot 34,5 %, prvi udeleženec pa je podal nadzornemu svetu zavezo, da bo skrbel za to, da se družba vrne v last zaposlenih. Take trditve o obstoju predkupne pravice družbenikov in s tem pritožnika za odločitev nimajo nobenega pomena.

25. Pritožnica trdi, da je bila nadaljnja omejitev Družbene pogodbe soglasje nadzornega sveta. Iz drugega stavka drugega odstavka 9. člena Družbene pogodbe izhaja, da mora za veljavno pridobitev ali odsvojitev poslovnega deleža k poslu o prenosu poslovnega deleža podati soglasje nadzorni svet, sicer pravni posel ne velja in prenos poslovnega deleža ni opravljen. Iz sedmega odstavka 481. člena ZGD-1 izhaja, da lahko pri pogodbenih omejitvah pravic razpolaganja s poslovnim deležem družbena pogodba določi, da je za odsvojitev poslovnega deleža osebam, ki niso družbeniki, potrebno soglasje večine ali vseh družbenikov. Družbeniki odločajo na skupščini. To pomeni, da se družbeniki v družbeni pogodbi lahko dogovorijo le, da poda soglasje skupščina, ne pa nadzorni svet. Navedeno določbo Družbene pogodbe je potrebno zato razlagati zakonsko skladno in torej tako, da je soglasje nadzornega sveta potrebno le, ko družba sama uveljavi prednostno (predkupno) pravico, ki jo ima skladno z Družbeno pogodbo.

26. Pritožba neutemeljeno tudi trdi, da je podana kršitev potrebne ¾ večine pri glasovanju o spremembi družbene pogodbe oziroma za smiselno podoben položaj, kot ga ureja peti odstavek 281. člena ZGD-1, zato ni utemeljenih razlogov, da bi v danem primeru zadoščala navadna večina za sprejetje takega sklepa.

27. Iz petega odstavka 281. člena ZGD-1 izhaja, da se vodenje poslov ne more prenesti na nadzorni svet, statut ali nadzorni svet pa lahko določi, da se smejo posamezne vrste poslov opravljati le z njegovim soglasjem. Če nadzorni svet zavrne soglasje, lahko uprava zahteva, da o soglasju odloči skupščina. Za sklep, s katerim skupščina da soglasje, je potrebna večina najmanj ¾ oddanih glasov. Navedene določbe in s tem glasovalne večine v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti pri presoji veljavnosti skupščinskega sklepa z dne 7. 6. 2021. S tem sklepom je skupščina naložila nadzornemu svetu, da v roku 14 dni poda soglasje k prenosu poslovnih deležev družbenikov subjekta vpisa na pridobitelje. Določba petega odstavka 281. člena ZGD-1 se namreč nanaša na soglasja pri vodenju poslov, za kar pa v konkretnem primeru ni šlo. Smiselna uporaba te določbe bi bila mogoča le, če bi šlo za prodajo ali nakup s strani družbe, ko bi torej družba kupovala svoj lastni delež, ne pa tudi v primeru prodaj tretjim osebam.

28. Pritožba napada tudi stališče registrskega sodišča, da ni razlogov za prekinitev postopka po 33. členu ZSReg, kot je to utemeljeval prvi udeleženec, ko je nasprotoval izvedbi registrskega vpisa iz razloga, da je prišlo do kršitve njegove predkupne pravice po 9. členu Družbene pogodbe. Odločilo je namreč, da prvi udeleženec predkupne pravice v skladu z določbami Družbene pogodbe sploh nima. Taki odločitvi prvi udeleženec nasprotuje in nasprotno že ves čas postopka trdi, da predkupno pravico ima.

29. V skladu s prvim odstavkom 33. člena ZSReg je v registrskih zadevah predhodno vprašanje, zaradi katerega se lahko prekine postopek vpisa v sodni register, vprašanje, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje, o katerem še ni odločalo sodišče ali drug pristojen organ. Ko je vpis v sodni register odvisen od predhodnega vprašanja, odloči v skladu z navedeno določbo ZSReg o njem registrsko sodišče, če ni v zakonu posebej določeno drugače. Eno izjemo od tega pravila določa že drugi odstavek 33. člena ZSReg, ki določa, da registrsko sodišče prekine postopek vpisa v sodni register takrat, kadar oceni, da je odločitev o predhodnem vprašanju odvisna od dejstva, ki je med udeleženci sporno. Registrsko sodišče prekine postopek torej le, kadar so med udeleženci postopka sporna dejstva (dejanska vprašanja) o tem, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje. O teh spornih dejstvih registrsko sodišče namreč zaradi specifičnosti registrskega postopka6 ne more samo odločiti. Zato v takšnih primerih napoti tistega udeleženca postopka, ki se sklicuje na predhodno vprašanje iz prvega odstavka 33. člena ZSReg, da v postavljenem roku začne pravdni oziroma drug ustrezni postopek za odločitev o predhodnem vprašanju (tretji odstavek 33. člena ZSReg).

30. V predmetnem postopku je sporno, ali je z Družbeno pogodbo subjekta vpisa prednost pri nakupu poslovnega deleža, torej predkupna pravica, urejena drugače kot v četrtem odstavku 481. člena ZGD-1. To pomeni, da ni sporno nobeno dejstvo v zvezi z obstojem pravice ali pravnega razmerja, ampak gre za pravno vprašanje ureditve predkupne pravice v Družbeni pogodbi. To pa je vprašanje, ki ga je dolžno registrsko sodišče presoditi samo v okviru materialnopravnega preizkusa utemeljenosti zahteve o vpisu sprememb v sodni register, in sicer na podlagi 4. točke prvega odstavka 34. člena ZSReg.7

31. Glede na vse navedeno in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1), je pritožbo prvega udeleženca kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 39. člena ZSReg). Pritožbeno sodišče se je pri tem opredelilo do tistih navedb pritožbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1).

32. Vsak udeleženec registrskega postopka plača svoje stroške (prvi odstavek 18. člena ZSReg). Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da drugi udeleženec sam nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

1 Pritožbo zoper izpodbijani sklep so vložili tudi vlagatelji A. A., B. B., E. E. in D. D., vendar je bil postopek s pritožbo v tem delu ustavljen s pravnomočnim sklepom registrskega sodišča z dne 7. 10 .2021 (r. 33). Pritožbeno sodišče se zato ne bo opredeljevalo do pritožbenih navedb in očitkov, ki se nanašajo na (ne)odločanje o njihovi udeležbi v tem postopku oziroma do vseh tistih pritožbenih trditev in razlogov, ki zatrjujejo morebitne kršitve, ki se nanašajo na te udeležence oziroma so v zvezi le z njimi, saj bi pritožbeno sodišče sicer prekoračilo svoje zakonske pristojnosti. 2 B. Zabel, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, GV Založba, 3. knjiga, Ljubljana 2007, str. 64 in 78. 3 Na podlagi tožbe pritožnika kot tožnika vodi Okrožno sodišče v Ljubljani gospodarski spor V Pg 1238/2021, v katerem nastopa subjekt vpisa kot tožena stranka, drugi udeleženec pa kot stranski intervenient na strani tožene stranke. V navedenem gospodarskem sporu je tožnik (pritožnik v tem postopku) vložil tudi predlog za zavarovanje z začasno odredbo, ki ga je sodišče s sklepom z dne 6. 9. 2021 zavrnilo. 4 Dr. S. Prelič in drugi: Družba z omejeno odgovornostjo, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 211. 5 V obliki predkupne pravice; op. pritožbenega sodišča. 6 Registrski postopek je namreč nepravdni postopek, kjer je sodišče omejeno v zagotavljanju kontradiktornosti postopka, in v katerem ne more izvajati dokazov, s katerimi bi se sporna dejstva ugotavljala. 7 Tako tudi VSK Cpg 264/2014 ter VSL IV Cpg 1297/2016.