Jedro

Za povzročeno škodo gre takrat, ko škoda izvira iz nedopustnega ravnanja, da je škoda sploh nastala, da obstaja vzročna zveza med škodo in nedopustnim ravnanjem in da obstaja odgovornost na strani povzročitelja škode. Ker je sodišče v izpodbijani sodbi pravilno ugotovilo, da ni mogoče ugotoviti pogojev odškodninskega delikta, saj ni niti nedopustnega ravnanja, ni vzročne zveze, ni škode v zvezi z zatrjevanim ravnanjem in ni odgovornosti zatrjevanega povzročitelja, je tudi pravilno zavrnilo tožnikov odškodninski zahtevek, ki ga je postavil zato, ker je tožena stranka zavrnila njegovo zahtevo, da se mu prizna pravica do dodatka za pomoč in postrežbo (njegov zahtevek v zvezi s tem je pravnomočno zavrnilo tudi sodišče.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se razveljavita odločbi tožene stranke z dne 20.3.2003 in 17.7.2003 in da se mu prizna pravica do dodatka za pomoč in postrežbo od 18.12.2002 dalje, ter da mu je tožena stranka dolžna plačati odškodnino v višini 3.000.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik 13.12.2004 vložil na Vrhovno sodišče RS pritožbo, izpodbijal sodbo sodišča druge stopnje v celoti, ker je menil, da je krivična, nezakonita, protiustavna in škodljiva. Navajal je, da ga je odvetnik zastopal nezakonito in proti njegovi volji, da je sodišče upoštevalo odvetnikovo pritožbo in ne njegove, ki je bila zaradi zamude roka zavrnjena. Navajal je, kje naj bi bile po njegovem mnenju napake v postopku oziroma odvetnikovem postopanju, da je zaradi stanja vznemirjen in v strahu, doživlja duševne bolečine, kar je podana "protipravna škoda" po 132. členu OZ. Gre pa tudi za protipraven poseg v njegovo telesno integriteto. Predlagal je, da se razveljavijo opravila njegovega pooblaščenca in izpodbijana sodba, da sodišče odstrani škodno nevarnost in tožniku omogoči potrebno pomoč pri opravljanju nujnih življenskih opravil in s tem učinkovitega dostopa do pravnega varstva.

Vrhovno sodišče je pritožbo 17.12.2004 odstopilo sodišču prve stopnje v pristojno reševanje.

Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. Ps 1353/2003-49 z dne 20.12.2004 tožniku naložilo, da v roku 8 dni svojo vlogo dopolni tako, da bo razvidno, ali je njegovo vlogo šteti za revizijo.

Z vlogo 24.12.2004 je tožnik prvo vlogo dopolnil in jo popravil tako, da je navedel, da naj se smatra kot revizija. Istočasno je tudi vložil novo vlogo, ki je bila namesto pritožba imenovana revizija.

S sklepom opr. št. Ps 1353/2003-51 z dne 27.12.2004 je sodišče tožniku naložilo, da v roku 8 dni od prejema sklepa pri sodišču vloži revizijo po odvetniku.

Z odločbo št. BPP 852/2004 z dne 31.12.2004 je bila tožniku od 30.12.2004 odobrena nujna brezplačna pravna pomoč, določen je bil odvetnik I. Odvetnik je na podlagi pooblastila, podpisanega 3.1.2005, vložil 4.1.2005 na sodišču revizijo, v kateri je uveljavljal revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Povzel je tožnikove revizijske navedbe in obrazložitev in predlagal, da sodišče reviziji ugodi in da razsodi, da se odstrani škodna nevarnost kot vdor v telesno integriteto tožnika oziroma preneha s kršitvijo osebnostne pravice, skladno z zahtevo po 1.in 2. točki 134. člena OZ oziroma podrejeno, da se izpodbijani sodbi razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje.

Po prejemu revizije, je sodišče prve stopnje s sklepom opr. št. Ps 1353/2003-56 z dne 6.1.2005 revizijo (ne da bi jo v skladu z določbo 375. člena ZPP poslalo nasprotni strani in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije) zavrglo v delu, v katerem je bila potrjena I. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje (razveljavitev odločb tožene stranke in priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo).

Z vlogo z dne 27.1.2005 je tožnik sodišču sporočil, da postopka pod opr. št. Ps 1353/2003 tudi iz zdravstvenih razlogov ne bo nadaljeval. Sodišče je tožniku v zvezi s tem obvestilom poslalo 28.1.2005 poziv, da v roku 8 dni sporoči, če s tem umika revizijo.

Dne 14.2.2005 je sodišče poslalo izvod revizije nasprotni stranki in Državnemu tožilstvu RS (prav: Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije).

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) dne 14.2.2005 vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije (prav: Vrhovnemu Državnemu tožilstvu Republike Slovenije) in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava. (določba 371. člena ZPP).

V drugem odstavku 84. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 - Uradni list RS, št. 2/2004) je določba, da se v primeru, če je bila pred uveljavitvijo tega zakona (zakon je začel veljati 1.1.2005) na prvi stopnji izdana odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, postopek nadaljuje po določbah zakona o delovnih in socialnih sodiščih iz leta 1994 (ZDSS - Uradni list RS, št. 14/94 in nadalj.).

Po določbi drugega odstavka 21. člena ZDSS je tudi v socialnih sporih, če gre za premoženjski zahtevek, zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, dovoljena revizija v primerih, ki jih dopušča ZPP.

V reviziji revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka niti vsebinsko niti formalno ni opredeljen v taki meri, da bi ga revizijsko sodišče lahko obravnavalo.

Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

V 131. členu obligacijskega zakonika (OZ - Uradni list RS, št. 83/2001) je določba, da kdor povzroči škodo drugemu, je dolžan to škodo povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde.

Za povzročeno škodo gre takrat, ko škoda izvira iz nedopustnega ravnanja, da je škoda sploh nastala, da obstaja vzročna zveza med škodo in nedopustnim ravnanjem in da obstaja odgovornost na strani povzročitelja škode. Ker je sodišče v izpodbijani sodbi pravilno ugotovilo, da ni mogoče ugotoviti pogojev odškodninskega delikta, saj ni niti nedopustnega ravnanja, ni vzročne zveze, ni škode v zvezi z zatrjevanim ravnanjem in ni odgovornosti zatrjevanega povzročitelja, je tudi pravilno zavrnilo tožnikov odškodninski zahtevek, ki ga je postavil zato, ker je tožena stranka zavrnila njegovo zahtevo, da se mu prizna pravica do dodatka za pomoč in postrežbo (njegov zahtevek v zvezi s tem je pravnomočno zavrnilo tudi sodišče. Revizijsko sodišče je zato revizijo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi določbe 378. člena ZPP.