Jedro

Sklep o izročitvi je mogoče izpodbijati zaradi nepravilnosti pri opravi dražbe (šesti odstavek 189. člena ZIZ) in zaradi nepravilnosti pri položitvi kupnine. Dolžnica je imela možnost, da se (spletne) dražbe udeleži in spremlja njen potek.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnica mora upniku A. A. v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa povrniti strošek pritožbenega odgovora v znesku 373,32 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku navedenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje kupcu izročilo 89/160 dolžnici lastnih nepremičnin parcela 547/12, parcela 547/13, parcela 547/8, parcela 547/10, parcela 547/9, parcela 546/3, parcela 546/12, parcela 546/9, parcela 570/1 in parcela 546/10 (I. točka izreka). Po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnin bo po uradni dolžnosti pri predmetnih nepremičninah vknjižilo lastninsko pravico na kupca in izbrisalo bremena, ki so podrobneje opredeljena v II.b točki izreka (II. točka izreka). Nepremičnino bo sodišče izročilo kupcu po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa (III. točka izreka).

2. Zoper ta sklep se dolžnica pravočasno pritožuje. Pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) izrecno ne navaja. Izpostavlja, da o dražbi ni bila obveščena, saj jo je o tem obvestil drugi upnik. O tem je nemudoma obvestila sodišče prve stopnje in prosila, da se dražba prekliče, saj ni prejela nobene pošte. Sodišče ji je dan pred dražbo elektronsko odgovorilo, da dražbe ne bo preklicalo. S tem je grobo kršilo sam postopek prodaje nepremičnin. Sodišče prve stopnje se ne more zgolj pavšalno sklicevati, da je bila odredba (o prodaji) odvržena v hišni predalčnik, saj to ni resnično. S tem so ji odvzeli vse človekove pravice, saj v kolikor bi za prodajni narok vedela, bi izkoristila vse možnosti, da do tega ne bi prišlo. Predvsem ne bi dovolila, da bi ostala brez svojega doma. Predlagala bi novo cenitev, saj je v nepremičnine vlagala in povečala njihovo vrednost. Nadalje navaja, da ji je pred samo dražbo sodišče prve stopnje poslalo poziv, da se izjasni, ali je možnost upnika poplačati na drugačen način. Sodišču prve stopnje je pojasnila, da predlaga za poplačilo druge nepremičnine, ki bi dolg upnika pokrile v trikratnem znesku kot je upnikova terjatev, a je njen predlog zavrnilo v vseh točkah z razlogom, da se upnik z njim ne strinja. Izpostavlja, da proti upniku teče postopek preiskovalnih dejanj, v katerem želi dokazati zlorabo izvršbe, saj prvemu upniku ne dolguje ničesar. Dolg je namreč ustvaril z odkupom terjatev do pokojne matere. Tudi drugega upnika bi poplačala, pa ga ni mogla iz razloga, ker ga je prvi upnik napeljeval k odkupu terjatev iz njegove strani. Meni, da je sodišče okuženo in ne upošteva predhodno zakonskih oddanih odgovorov, pozivov in dopisov.

3. Prvi upnik v po pooblaščencu vloženem odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Preostali odgovora na pritožbo niso podali.

5. Dolžnica je 6. 7. 2022 vložila vlogo z dne 4. 7. 2022, s katero je odgovorila na navedbe upnika v odgovoru na njeno pritožbo.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Izpodbijani sklep temelji na določilu prvega in drugega odstavka 192. člena ZIZ, po katerem sodišče po izdaji sklepa o domiku in po položitvi kupnine izda sklep, da se nepremičnina izroči kupcu in se po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi vpiše nanj lastninska pravica in izbrišejo tiste pravice in bremena, za katere je to določeno s sklepom o domiku ter določi rok za izpraznitev nepremičnine.

8. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje 25. 4. 2022 izdalo sklep o domiku, s katerim je dolžnici lasten delež na prodanih nepremičninah domaknilo kupcu (t. j. prvemu upniku). Kupec je skladno z odredbo o prodaji nepremičnine na 2. dražbi z dne 1. 12. 2021 pravočasno plačal kupnino v znesku 51.000,00 EUR.

9. Glede na zgoraj povzeti predpisani predpostavki za izdajo sklepa o izročitvi, je predmetni sklep mogoče izpodbijati zaradi nepravilnosti pri opravi dražbe (šesti odstavek 189. člena ZIZ) in zaradi nepravilnosti pri položitvi kupnine.

10. Dolžnica najprej smiselno uveljavlja absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ, ko navaja, da o dražbi ni bila obveščena. A ta pritožbeni očitek ni utemeljen. Iz spisovnih podatkov namreč izhaja, da je bila dolžnici odredba o prodaji nepremičnine z dne 1. 12. 2021 vročena 21. 12. 2021 s t. i. fikcijo vročitve, kar je skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ta vročilnica, ki je pripeta k listini z zap. št. 245, je javna listina v skladu s prvim odstavkom 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Na dolžnici je dokazno breme, da dokaže, da so dejstva v predmetni vročilnici nepravilno ugotovljena. Dolžnica v dokaz nasprotnega (da navedene odredbe o prodaji ni prejela) ni predlagala ali predložila nobenega dokaza. S pavšalnimi navedbami, da predmetne odredbe ni prejela, pa dolžnica ne more biti uspešna. Tudi sicer pa dolžnica sama pojasni, da je bila o predmetni dražbi obveščena s strani drugega upnika 2 dni pred njeno izvedbo, kar pomeni, da je imela možnost, da se (spletne) dražbe udeleži in spremlja njen potek.

11. Iz spisovnih podatkov ne izhaja, da sodišče prve stopnje ne bi odločilo o katerem izmed predlogov ali pravnih sredstev dolžnice. Le-ta je nazadnje 3. 8. 2021 predlagala odlog in omejitev izvršbe, o čemer je sodišče prve stopnje odločilo s sklepom z dne 15. 9. 2021, ki je postal pravnomočen z odločitvijo sodišča druge stopnje I Ip 350/2021 z dne 3. 11. 2021. Tudi v zvezi s pritožbenimi navedbami, da bi pridobila novo cenitev, sodišče druge stopnje pojasnjuje, da predmetna izvršba teče že vrsto let, zato bi lahko cenitev v tem času že pridobila. Sodišče prve stopnje tako dolžnice ni prikrajšalo za nobeno pravico, ki jo ima po veljavni zakonodaji, kar dolžnica zgolj pavšalno zatrjuje, prav tako pa je bila z dopisom z dne 8. 5. 2020 opozorjena na vse možnosti, ki jih ima v primeru prisilne prodaje doma, na kar je napotilo sodišče druge stopnje v sklepu I Ip 96/2020 z dne 11. 3. 2020. 12. Glede na pojasnjeno v točkah od 7 do 9 tega sklepa, v tem pritožbenem postopku niso upoštevne pritožbene navedbe: (-) da zoper upnika teče postopek preiskovalnih dejanj; (-) da upniku ne dolguje ničesar in da je terjatev ustvaril z odkupom terjatve do pokojne matere; (-) da ni mogla poplačati drugega upnika zaradi dejanj prvega upnika. Sodišče druge stopnje tudi ni upoštevalo dolžničine vloge z dne 4. 7. 2022, saj ZIZ in ZPP, ki se v postopku izvršbe smiselno uporablja (15. člen ZIZ) odgovora na odgovor na pritožbo ne predvidevata, upoštevanje navedene vloge pa bi pomenilo nedovoljeno dopolnitev pritožbe po preteku zakonskega roka (tretji odstavek 9. člena ZIZ), ki se je iztekel 30. 5. 2022. 13. Pritožbene navedbe tako niso utemeljene. Ker sodišče druge stopnje tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Sodišče druge stopnje o dolžničinih pritožbenih stroških ni odločilo, saj jih ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Prvi upnik se je v odgovoru na pritožbo obrazloženo opredelil do pritožbenih navedb, zato so stroški v zvezi z njegovim odgovorom na pritožbo potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Skladno s priloženim stroškovnikom in Odvetniško tarifo (v nadaljevanju: OT), ti predstavljajo nagrada za sestavo odgovora na pritožbo (tar. št. 31/7 OT) v obsegu 500 odv. točk (upoštevajoč vrednost spornega predmeta v predmetni izvršilni zadevi v znesku 16.760,05 EUR), slednje povečano za 2 % materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT) v obsegu 10 odv. točk (t. i. v pavšalnem znesku v višini 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 odv. točk), oboje povečano za zahtevani 22 % DDV (2. člen OT). Ob upoštevanju vrednosti točke v znesku 0,60 EUR, mora dolžnica plačati predmetnemu upniku strošek pritožbenega odgovora v skupnem znesku 373,32 EUR, in sicer v roku 8 dni po prejemu pisnega odpravka tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku tega roka dalje do plačila. Sodišče druge stopnje upniku ni priznalo nadaljnjih priglašenih 400 odv. točk, saj glede na vrednost spornega predmeta v predmetni izvršilni zadevi do nagrade v tej višini ni upravičen.