Jedro

Oba akta, ki se izpodbijata s tožbo v tem upravnem sporu, sta bila razveljavljena z izrednim pravnim sredstvom, ki ga pozna ZUP, in tako ugoditev tožbenemu zahtevku, ki se glasi na odpravo aktov, ki ju ni več, ni mogoča. Ugoditev tožbi torej pravnega položaja tožnice ne bi v ničemer izboljšala. Poleg tega tožnica tega v vlogi z dne 19. 1. 2018 niti ne zatrjuje. Tožnica tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka. Sodišče mora po uradni dolžnosti paziti, da pravni interes obstaja ves čas postopka. Ob ugotovitvi, da pravni interes ne obstaja več, sodišče ne presoja utemeljenosti tožbe.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ z izpodbijanim sklepom ni ugodil prošnji tožnice za izjemni vpis v podaljšanje statusa študenta 1. letnika univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Biokemija, pri čemer v obrazložitvi sklepa navaja, da je tožnica k prošnji priložila zdravniško potrdilo, pri tem pa prvostopenjski organ ugotavlja, da na podlagi priloženih potrdil ni izkazala razlogov za podaljšanje statusa študenta.

2. Tožnica se je zoper prvostopenjski sklep pritožila, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil. 3. Zoper oba akta je tožnica vložila tožbo, v kateri navaja razloge, zaradi katerih meni, da sta oba akta nezakonita. Prvostopenjski organ bi moral pojasniti razloge, zaradi katerih ni mogoče slediti mnenju strokovnjaka zdravniške stroke. Očita neobrazloženost aktov in da niso navedeni razlogi za odločitev. Zaradi narave svoje odločitve sodišče tožbe podrobneje ne povzema. Tožnica predlaga odpravo obeh aktov in naj sodišče s sodbo samo odloči o stvari, zahteva povrnitev stroškov postopka, zahtevala pa je tudi izdajo začasne odredbe, s katero naj sodišče odloči, da je tožena stranka dolžna tožnici omogočiti brezplačen obisk predavanj, vaj, govorilnih ur, seminarjev in drugih oblik izobraževanja, vključno s kolokviji in izpiti. Sodišče je zahtevo za izdajo začasne odredbe s sklepom št. I U 2708/2017-5 z dne 14. 12. 2017 zavrnilo.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo med drugim navaja, da ima diskrecijsko pravico pri opredeljevanju nedoločnih pojmov, kot je tudi pojem daljše bolezni. Obstoj tega razloga še ne pomeni, da je tudi neposredno vplival na neizpolnjevanje študijskih obveznosti. Zaradi narave svoje odločitve sodišče tudi odgovora na tožbo podrobneje v tem sklepu ne povzema. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo zavrne ter da naj sodišče tožeči stranki naloži v plačilo stroške tega postopka.

5. Tožnica je v vlogi z dne 19. 1. 2018 sodišču sporočila, da je Univerza v Ljubljani, Komisija za pritožbe študentov, oba izpodbijana akta razveljavila ter zadevo vrnila v ponovno odločanje fakulteti. Iz navedenega izhaja, da je bilo pravno sredstvo nujno in utemeljeno za varovanje pravic in pravnih koristi tožnice, saj je z njim uspela. Tožnica je izkoristila vse možnosti in naj sodišče tako presodi, da je tožba utemeljena in potrebna.

K točki I izreka:

6. Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

7. Vsakdo, ki v upravnem sporu uveljavlja varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati potrebni pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora stranka ves čas postopka izkazovati, da bi ugoditev njeni zahtevi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči. Pravovarstveni interes pomeni možnost, da si stranka s tožbo v upravnem sporu izboljša svoj pravni položaj. Sodišče je tako na podlagi vloge tožnice kot na podlagi s strani tožnice priloženega sklepa Komisije za pritožbe študentov Univerze v Ljubljani ugotovilo, da je Univerza v Ljubljani, Komisija za pritožbe študentov s sklepom št. 033-9/2018-1 z dne 12. 1. 2018 v postopku z izrednim pravnim sredstvom odprave in razveljavitve po nadzorstveni pravici oba izpodbijana akta Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo razveljavila in zadevo vrnila v ponovno odločanje navedeni fakulteti. Razlog za to je bila očitna kršitev materialnega predpisa.

8. Navedeno torej pomeni, da sta bila oba akta, ki se izpodbijata s tožbo v tem upravnem sporu, razveljavljena z izrednim pravnim sredstvom, ki ga pozna Zakon o splošnem upravnem postopku, in tako ugoditev tožbenemu zahtevku, ki se glasi na odpravo aktov, ki ju ni več, ni mogoča. Ugoditev tožbi torej pravnega položaja tožnice ne bi v ničemer izboljšala. Poleg tega tožnica tega v vlogi z dne 19. 1. 2018 niti ne zatrjuje. Tožnica tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka. Sodišče mora po uradni dolžnosti paziti, da pravni interes obstaja ves čas postopka. Ob ugotovitvi, da pravni interes ne obstaja več, sodišče ne presoja utemeljenosti tožbe. Ker je sodišče ugotovilo, da je tožnici pravni interes za vodenje postopka prenehal, tožbenih ugovorov ni presojalo, saj ne bi mogli vplivati na drugačno odločitev sodišča. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo zavrglo, saj upravna akta, ki ne obstajata, ne posegata v kakšno tožničino pravico, pravni položaj ali obveznost. K točki II izreka:

9. Ker je sodišče tožbo zavrglo, trpi skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 vsaka stranka svoje stroške postopka.