Jedro

Prisilna poravnava nad dolžnikom je bila predlagana na način s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev. Če je treba za zagotovitev dolgoročne plačilne sposobnosti dolžnika poleg prestrukturiranja navadnih finančnih terjatev prestrukturirati tudi zavarovane terjatve, lahko predlog prisilne poravnave, ki ga vključuje načrt finančnega prestrukturiranja, vsebuje tudi ponudbo upnikom, ki so imetniki zavarovanih terjatev, za prestrukturiranje zavarovanih terjatev. Če je skupna višina zavarovane terjatve večja od zneska zaščitene vrednosti premoženja, se zavarovana terjatev razdeli na dve terjatvi: 1. na terjatev, ki je enaka višini zaščitene vrednosti zavarovanja (nova zavarovana terjatev), in 2. na terjatev, ki je enaka skupni višini razdeljene terjatve, zmanjšani za zaščiteno vrednost zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: nova navadna terjatev). Z razdelitvijo zavarovane terjatve se prednostno poplačilno upravičenje, vključeno v ločitveni pravici, utesni tako, da je z uveljavitvijo ločitvene pravice mogoče doseči samo prednostno poplačilo nove zavarovane terjatve, in da preneha glede nove navadne terjatve. Če je premoženje predmet več ločitvenih pravic in ob upoštevanju zaščitene vrednosti zavarovanja ne zadošča za prednostno poplačilo zavarovanih terjatev s poznejšim poplačilnim vrstnim redom, s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave preneha ločitvena pravica, ustanovljena v zavarovanje teh terjatev.

Izrek

I.Pritožba upnika se zavrne in se sklep v izpodbijanih II. in III. točki izreka potrdi.

II.Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka v zvezi s pritožbo upnika.

Obrazložitev

O pritožbi upnika

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo:

I."I. Izvršilni postopek, prekinjen z dnem 2. 9. 2020, se nadaljuje z dnem 7. 7. 2023.

II.Izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi opr. št. VL 25652/2020 z dne 8. 4. 2020, ki je postal pravnomočen dne 9. 6. 2020, se utesni v skladu s pravnomočnim sklepom o potrditvi prisilne poravnave Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. St 000/2020 z dne 11. 4. 2023, ki je postal pravnomočen dne 7. 7. 2023, tako, da se opravi izvršba v naslednjem obsegu in roku:

-20.294,75 EUR od 7. 7. 2026 dalje,

v presežku pa se izvršba ustavi.

III.Izvršba se sme opravljati v obsegu in roku, navedenem v prejšnjem odstavku, v presežku se izvršba ne sme opraviti."

2.Zoper II. in III. točko izreka se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnik. Navaja, da če bi držalo, da naj bi bilo 677.201 delnic A. d.d. vrednih 0 EUR, bi bilo dolžniku za navedene delnice brez dvoma vseeno. Če pa navedene delnice niso vredne 0 EUR, bi moral biti dolžnik zainteresiran, da se delnice v izvršilnem postopku prodajo za več kot 0 EUR ter se upniki poplačajo v čim večji meri. Dejstvo namreč je, da je dolžnik uspel v postopku prisilne poravnave izposlovati odločitev sodišča, da naj bi bile navedene delnice vredne 0 EUR. Upnik prej navedene ugotovitve sodišča (torej, da naj bi bile delnice A. d.d. vredne 0 EUR) kljub trudu ni uspel ovreči. Težava je bila v tem, da delnice A. d.d. ne kotirajo na borzi in da posledično ni imel nobenih podatkov o poslovanju družbe (razen javno objavljenih). Se je pa kasneje izkazalo, da so delnice družbe A. vredne vsaj 12,50 EUR na delnico (oz. skupaj najmanj 8.465.012,50 EUR), saj je uprava družbe A. d.d. pooblaščena, da odkupuje (lastne) delnice po ceni od 12,50 do 16,00 EUR na delnico. Za razumevanje ravnanj upnika in dolžnika v predmetni zadevi je potrebno upoštevati, da ima upnik na delnicah A. d.d., ki so predmet izvršbe v tej zadevi, "de facto" zastavno pravico na prvem mestu. Terjatve upnikov, v zvezi s katerimi so pri delnicah A. d.d., ki so predmet izvršb v tej zadevi, sicer še vedno vpisane zastavne pravice, so bile namreč vse že v celoti poplačane. Delnice A. d.d., ki so predmet izvršbe v predmetni zadevi, predstavljajo paket delnic družbe A. d.d., ki omogoča obvladovanje navedene družbe. Družba A. d.d. pa obvladuje družbo B. d.d., C. d.d. in druge. Interesi na navedenih delnicah (dolžnika ter tretjih oseb) so resnično veliki. Delnice A. d.d., ki so predmet izvršbe v predmetni zadevi, imajo visoko ceno. V izvršilnem postopku bo zanje mogoče iztržiti več milijonov EUR. Upnik bi se lahko v celoti poplačal. Dodati je še, da dolžnik v svojem načrtu finančnega prestrukturiranja, ki ga je predložil v prisilni poravnavi, sploh ni predvidel prodaje delnic A. d.d., ki so predmet izvršbe v predmetni zadevi. Dolžnik navedenih delnic nikoli ne namerava prodati. Ocenjevanje njihove vrednosti v postopku prisilne poravnave sploh ni imelo nobenega smisla oz. je bila ocena vrednosti delnic pripravljena in uporabljena zgolj z namenom, da bi upnikova zastavna pravica na njih prenehala. Upnik seveda ne trdi, da sodišče dolžniku pomaga "namerno", temveč je očitno, da dolžnik išče zviti način, kako bi z uporabo pravnega reda Republike Slovenije upniku preprečil izvrševanje zastavnih upravičenj na delnicah. Upnik ponovno opozarja, da njegova terjatev iz predmetne zadeve ni bila prestrukturirana. Do kakršnekoli "razdelitve terjatve" na zavarovani in nezavarovani del, ne more priti pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave. V trenutku izdaje sklepa o potrditvi prisilne poravnave (in pred njegovo pravnomočnostjo) je zato upnik brez dvoma še vedno imel zavarovano terjatev. Da bi ta terjatev sploh teoretično lahko bila predmet prestrukturiranja, bi morala biti navedena na seznamu ločitvenih pravic, za katere učinkuje prisilna poravnava. Na ta seznam se izrek sklepa o potrditvi prisilne poravnave v točki II./I./II. tudi izrecno sklicuje: "zavarovane terjatve, ugotovljene v postopku prisilne poravnave, so navedene v seznamu ločitvenih pravic, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave z dne 10. 4. 2023, ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa."

Nobenega smisla nima niti pojasnilo sodišča, da upnik že tekom postopka prisilne poravnave ni imel več ločitvene pravice in zato ni glasoval v razredu zavarovanih upnikov. Zavarovane terjatve, na katere vpliva postopek prisilne poravnave, so vključene v seznam ločitvenih pravic, za katere učinkuje prisilna poravnava. Če terjatve na seznamu ni, ni dopustno z bolj ali manj kreativnimi metodami razlage ugotavljati, kaj naj bi sodišče, ki je vodilo postopek prisilne poravnave, "mislilo" ali "želelo" storiti. Izvršilno sodišče je namreč strogo vezano na izrek izvršilnega naslova (načelo formalne legalitete). Terjatev upnika v sklepu o potrditvi prisilne poravnave v seznamu ločitvenih pravic, za katere učinkuje prisilna poravnava, ni navedena. V seznamu ločitvenih pravic je navedena zgolj upnikova terjatev v višini 0 EUR. V primeru, ko naj bi imel sklep sodišča za posledico prenehanje terjatve, mora biti terjatev v sklepu natančno in enoznačno opredeljena. Sodna praksa v zvezi s tem je enotna (npr. VSL sklep I Cpg 605/2009, VSL sklep I Cpg 493/98; op.: obe odločbi predstavljata odločitvi glede pobota). V sodni odločbi mora biti terjatev opredeljena z navedbo zneska. Kakršnokoli ugotavljanje oz. ugibanje izvršilnega sodišča, "kaj je bilo mišljeno" v izreku sklepa (oz. v pripadajočem seznamu ločitvenih pravic), presega okvire izvršilnega postopka. Kakršnokoli sklicevanje na "druge sezname", na "ujemanje števk" in podobno, pomeni nedopustno širitev izvršilnega naslova. Pravno nevzdržno je, da izvršilno sodišče interpretira očitno nepopolno in neustrezno vsebino izreka sklepa oz. seznama z dne 10. 4. 2023, ki je sestavni del izreka sklepa. Sodišče je s tem prekoračilo svojo vezanost na izvršilni naslov. Upnik še enkrat poudarja, da je potrebno pri odgovoru na vprašanje, ali je bila upnikova terjatev prestrukturirana ali ne, upoštevati seznam ločitvenih pravic, na katere učinkuje prisilna poravnava in ne seznama terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave. Seznam terjatev se uporablja v zvezi z I. točko izreka sklepa o potrditvi prisilne poravnave (navadne poslovne in finančne terjatve). V zvezi z II. točko izreka sklepa o potrditvi prisilne poravnave (zavarovane terjatve), pa je skladno z izrecnim izrekom sodišča potrebno upoštevati seznam ločitvenih pravic, na katere učinkuje prisilna poravnava. V navedenem seznamu terjatev upnika ni navedena. Nekakšno kombiniranje in interpretiranje seznamov očitno krši načelo formalne legalitete. V kolikor pa pritožbeno sodišče meni, da je pravilno, da je zavarovana terjatev navedena na seznamu navadnih terjatev, tedaj naj pojasni, kdaj naj bi prišlo do njenega prestrukturiranja oz. v katerem trenutku (pred izdajo sklepa o potrditvi prisilne poravnave) naj bi se zavarovana terjatev spremenila v navadno. Upnik meni, da sodišče v obravnavani zadevi ni upoštevalo, da je potrebno ločitvene pravice ločiti na dve veliki skupini in sicer: na ločitvene pravice, ki imajo svoj temelj v pravno poslovnem ravnanju upnika in dolžnika v obdobju pred prisilno poravnavo (torej ločitvene pravice, ki imajo svojo podlago v pogodbi, s katero je bila med upnikom in dolžnikom dogovorjena zastavna pravica) ter na ločitvene pravice, ki imajo svoj temelj v zastavni pravici, ki je bila pridobljena v izvršilnem postopku, kateri je bil zaradi začetka prisilne poravnave prekinjen. Med zgoraj navedenima skupinama ločitvenih pravic obstoji bistvena razlika. Za uveljavitev terjatve iz druge skupine je v teku izvršilni postopek. Upnik posebej izpostavlja, da je v zvezi s terjatvami, za uveljavitev katerih je v teku izvršilni postopek potrebno upoštevati specialne določbe 216. člena ZFPPIPP. V primeru, ko je zaradi začetka postopka prisilne poravnave prekinjen izvršilni postopek, v katerem je upnik že pridobil ločitveno pravico in ko so v prisilni poravnavi prestrukturirane tudi zavarovane terjatve, pa je potrebno upoštevati izrecne določbe 221.t člena ZFPPIPP, predvsem izrecne pravne posledice, določene v 11. in 12. odstavku 221.t člena ZFPPIPP. 11. odstavek 221.t člena določa posledice za novo zavarovano terjatev. Navedene določbe za to pritožbo (ob predpostavki, da je bila terjatev upnika predmet prisilne poravnave na način, kot je odločilo sodišče v izpodbijanem sklepu) niso bistvene, saj upnik nima nove zavarovane terjatve. Za novo navadno terjatev pa je potrebno uporabiti izrecno določbo 12. odstavka 221.t člena ZFPPIPP. Iz nje izhaja, da se za te terjatve uporabljajo pravila iz oddelka št 4.5 ZFPPIPP. V zvezi s terjatvijo upnika se vodi izvršba, zato je potrebno uporabiti 216. člen ZFPPIPP, ki je del oddelka 4.5 ZFPPIPP. V predmetni zadevi je potrebno upoštevati, da gre za zastavno pravico, ki je bila pridobljena v izvršilnem postopku pred začetkom postopka prisilne poravnave. Za takšne primere ZFPPIPP v 2. točki 1. odstavka 216. člena izrecno določa, da se izvršilni postopek v takšnem primeru nadaljuje in opravi izvršba za izterjavo celotne terjatve v skladu z izvršilnim naslovom. Zakon je potrebno v tem delu upoštevati natančno tako, kot je zapisan. V predmetni zadevi ni sporno, da je dejanski stan takšen, da ustreza drugi točki prvega odstavka 216. člena ZFPPIPP. Terjatev upnika je bila pred začetkom izvršilnega postopka nezavarovana, upnik pa je do začetka postopka prisilne poravnave pridobil ločitveno pravico. Ker je temu tako, ni mogoče uporabiti prve točke prvega odstavka 216. člena ZFPPIPP temveč je potrebno uporabiti 2. točko prvega odstavka ter izvršbo opraviti za izterjavo celotne terjatve v skladu z izvršilnim naslovom, za katero je upnik pridobil ločitveno pravico do začetka postopka prisilne poravnave. ZFPPIPP ne daje pravne podlage, na podlagi katere bi bilo mogoče ločitveno pravico, ki je bila pridobljena v izvršilnem postopku pred začetkom prisilne poravnave, izničiti. Vsakršna drugačna interpretacija bi pomenila ustavno nedopusten poseg v pravico upnika do zasebne lastnine. Upnik je pridobil stvarno (zastavno) pravico in nedopustno je, da bi mu bila navedena stvarna pravica odvzeta brez možnosti, da bi upnik zastavno pravico unovčil. Če sprejmemo stališče sodišča, da naj bi se upnikova zavarovana terjatev v postopku prisilne poravnave prestrukturirala na način, da je v celoti postala nezavarovana, gre za situacijo, ki jo ureja 12. odstavek 221.t člena ZFPPIPP. V oddelku 4.5 ZFPPIPP je v 216. členu določeno, da je nadaljevanje izvršilnega postopka odvisno od tega, kdaj je bila ločitvena pravica pridobljena. V predmetni zadevi ni sporno, da je upnik pridobil ločitveno pravico že pred začetkom postopka prisilne poravnave, zato je potrebno postopati po določbi 213. člena ZFPPIPP, ki je prav tako del oddelka 4.5 ZFPPIPP. Predmet ločitvene pravice se mora torej v vsakem primeru najprej prodati, šele v kolikor izkupiček iz prodaje ne bo zadoščal za poplačilo celotne terjatve, pa za neplačani del terjatve učinkuje potrjena prisilna poravnava po prvem odstavku 214. člena ZFPPIPP. Do takšnega zaključka nas nenazadnje vodi tudi namenska razlaga določb ZFPPIPP glede prestrukturiranja zavarovanih terjatev. Ali drugače: zgolj ocena vrednosti zavarovanja v postopku prisilne poravnave ne more voditi v prenehanje zastavne pravice - takšna razlaga določb ZFPPIPP je v nasprotju z ustavno pravico do zasebne lastnine in v nasprotju z načeli pravne države. Nenazadnje pa je tudi namen delitve terjatve na zavarovani in nezavarovani del v ZFPPIPP povsem drugje, kot pa v tem, da naj bi se upniku "ukradlo" zavarovanje. Namen razdelitve terjatve na zavarovani in nezavarovani del je v tem, da upnik zavarovane terjatve, katerega zavarovanje je morda nezadostno, vseeno lahko sodeluje pri poplačilu tudi kot upnik navadne terjatve za tisti del, ki presega vrednost zavarovanja. S tem zakon zagotavlja, da upnik z zastavno pravico ni v slabšem položaju kot upniki brez zavarovanj. Interpretacija, da bi že ocena zavarovanja povzročila izgubo celotne zastavne pravice, pa gre v povsem nasprotno smer - tak upnik bi bil še v slabšem položaju, saj bi izgubil tudi možnost poplačila iz zastavljenega premoženja, čeprav ga je pridobil pred insolventnostjo. To bi pomenilo, da postane postopek prisilne poravnave orodje za razlastninjenje upnika, kar zagotovo ni smisel ZFPPIPP. Ocena vrednosti zavarovanja je zgolj strokovna predpostavka za namen postopka finančnega prestrukturiranja, ne pa ugotovitev dejanske realizirane vrednosti. Vrednost premoženja se lahko spreminja (npr. vrednost delnic se lahko poveča) ali pa se v procesu prodaje izkaže za drugačno. Kakršnakoli razdelitev terjatve v postopku prisilne poravnave temelji na oceni in ni dokončna. Če je ta znesek 0,00 EUR, pomeni le, da po ocenah v času priprave načrta finančnega prestrukturiranja, predmet zavarovanja ne bo dal poplačila. To ра še ne pomeni, da upnik trajno izgubi pravico poplačila iz tega predmeta, če bi se kasneje izkazalo drugače. Upnik meni, da je fiksiranje vrednosti zakonsko in ustavnopravno sporno, saj je upniku na ta način za vselej odvzeta pravica, da bi se iz zastavljene stvari lahko vsaj poskusil poplačati. Takšna interpretacija vzpostavlja tudi razlikovanje med upniki z zastavno pravico na istem predmetu zastave, za katerega ne obstoji noben utemeljen ali upravičen razlog. Le v razmerju do upnika naj bi bile te delnice - že pred poskusom prodaje, toda hkrati za vselej - vredne 0 EUR. Razlaga določb ZFPPIPP v izpodbijanem sklepu je v neskladju z 2., 33. in 67. členom Ustave RS. Za dosego namena finančnega prestrukturiranja dolžnika pa odvzem ločitvene pravice upniku ni nujen ukrep. To izhaja že iz dejstva, da v načrtu finančnega prestrukturiranja (NFP) dolžnika, prodaja delnic A. d.d. sploh ni bila predvidena. Prisilna poravnava bi bila torej ravno tako uspešna, ne glede na to, ali bodo delnice A. d.d. prodane ali ne. Poleg tega pa je ukrep tudi nesorazmeren v ožjem smislu, saj imajo pridobljene pravice upnika prednost pred ekonomskim upravičenjem dolžnika, da kljub insolventnosti ne gre v stečaj, temveč da na rovaš upnikov in navkljub zadolženosti nadaljuje poslovanje. Priglaša pritožbene stroške.

3.Dolžnik je odgovoril na pritožbo, ji nasprotoval in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Izpodbijana odločitev predstavlja ponovno odločitev o nadaljevanju in obsegu nadaljevanja postopka po potrditvi prisilne poravnave nad dolžnikom, po tem, ko je višje sodišče s sklepom z dne I Ip 79/2025 razveljavilo prej izdani sklep in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Nad dolžnikom se je v obravnavanem primeru tekom izvršilnega postopka pričel postopek prisilne poravnave pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, St 000/2020, ki je bil dne 11. 4. 2023 pravnomočno zaključen. V konkretnem primeru so se prestrukturirale tudi nekatere zavarovane finančne terjatve upnika (221.n člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - v nadaljevanju ZFPPIPP) - II. točka izreka sklepa o potrditvi prisilne poravnave Okrožnega sodišča v Ljubljani St 000/2020.

6.Uvodoma višje sodišče poudarja, da ugotovitev vrednosti delnic, na katerih je upnik pridobil zastavno pravico, ni bila predmet tega izvršilnega postopka, temveč postopka prisilne poravnave. V tisti zadevi prisilne poravnave je višje sodišče na pritožbo upnika v zadevi Cst 169/2023 odgovorilo (točka 21. obrazložitve), da je kar se tiče vrednosti delnic A. d. d. in njihove vrednosti upnik v ugovornih in pritožbenih postopkih - ugovor in pritožbe so bili vedno pravnomočno zavrnjeni - že dobil odgovore. Predvsem pa je treba poudariti, da se zaščitena vrednost zavarovanja določi na podlagi poročila pooblaščenega ocenjevalca z oceno vrednosti zavarovanja. Upnik predlagatelj je po obrazložitvi insolvenčnega sodišča skupaj z NFP predložil oceno vrednosti za delnice A. d.d., ki jo je izdelal pooblaščeni ocenjevalec in je bila potrjena s strani revizorja, ki je revidiral sezname terjatev upnikov ter dodatno še s strani pooblaščenega ocenjevalca podjetij, ki je potrjeval načrt finančnega prestrukturiranja, oziroma njegovo izvedljivost pred njegovo vložitvijo. Nadalje je bila ocena vrednosti potrjena s strani še enega pooblaščenega ocenjevalca, sodnega izvedenca, ki je bil imenovan v tem postopku. Upnik je bil upravičen do vložitve posebnega pravnega sredstva za preizkus ocene vrednosti zavarovanja po 221.r členu ZFPPIPP, ki pa je ni izkoristil. Očitki izvršilnemu sodišču so zaradi navedenega, ker upnik v postopku prisilne poravnave, kjer je insolvenčno sodišče odločilo, da je upnikova terjatev postala nezavarovana (sploh pa je na to odločitev izvršilno sodišče vezano, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju), ni bil v dovolj veliki meri aktiven in ni niti izkoristil posebnega pravnega sredstva za preizkus ocene vrednosti zavarovanja (v postopku prisilne poravnave pa se je vrednost zavarovanja tudi edino ugotavljala), neutemeljeni (nenazadnje pa upnik v obravnavani pritožbi niti z ničemer ne dokazuje domnevne vrednosti delnic, ki pa je za presojo izpodbijanega sklepa tako in tako ne bi bilo mogoče upoštevati, saj kot že rečeno je izvršilno sodišče vezano na odločitev insolvenčnega sodišča, da je terjatev postala nezavarovana). Prav tako s pritožbo zoper odločitev upnik ni izpodbil odločitve insolvenčnega sodišča o prenehanju ločitvene pravice. Upnik tudi ne omenja, da je v zvezi s postopkom prisilne poravnave sprožil še kak drug postopek, tj. pred Ustavnim sodiščem, kjer bi lahko uveljavljal protiustavnost določb ZFPPIPP in nesorazmernost ukrepa prenehanja ločitvene pravice. Ob robu višje sodišče dodaja, da v zadevi VL 117555/2019, kjer je bila preklicana dražba delnic, upnik niti ni vložil pritožbe zoper sklep o ugovoru po izteku roka, v katerem je sodišče prve stopnje prav tako utesnilo izvršbo pod pogoji prisilne poravnave. Navedbe upnika o sedanji ali bodoči vrednosti delnic na pravilnost odločitve v izpodbijanem sklepu, in to potem, ko je ločitvena pravica že prenehala in je prisilna poravnava pravnomočno potrjena, ne morejo več vplivati. Upnik je take ugovore lahko podal v postopku prisilne poravnave. Skladno z določbami ZFPPIPP (221.p in 221. r. člen ZFPPIPP) se v postopku prisilne poravnave opravi preizkus terjatve in vrednosti zavarovanja, kjer je imel upnik pravico uveljavljati ugovore v zvezi z vrednostjo vrednostnih papirjev. Če se bo pri opravi izvršbe po pogojih prisilne in poravnave prodajalo sporne delnice in se izkazalo, da imajo vrednostni papirji določeno vrednost, se bo to odražalo pri prejeti kupnini in poplačilu upnikove terjatve.

7.Postopek prisilne poravnave je urejen v 4. poglavju ZFPPIPP od 135. do 221.ad člena. Pravne učinke potrjene prisilne poravnave ZFPPIPP ureja v določbah od 212. do 218. člena. Po splošni ureditvi velja, da potrjena prisilna poravnava ne učinkuje za zavarovane terjatve (1. točka prvega odstavka 213. člena ZFPPIPP). Izjema od tega pravila pa je določena v oddelku 4.8. ZFPPIPP, kjer je v 221.t. členu urejena prisilna poravnava, katere predmet je prestrukturiranje zavarovanih terjatev, ki pod pogoji, ki jih določa zakon, učinkuje tudi na zavarovane terjatve (primerjaj odločbo Ustavnega sodišča RS, Up 319/210 z dne 15. 4. 2021 - opomba 10).

8.Iz izreka in obrazložitve sklepa o potrditvi prisilne poravnave Okrožnega sodišča v Ljubljani St 000/2020 z dne 11. 4. 2023 izhaja, da je bila prisilna poravnava nad dolžnikom predlagana na podlagi določbe 221.n in potrjena po 221.t členu ZFPPIPP s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev. ZFPPIPP v 221.n členu določa, da če je treba za zagotovitev dolgoročne plačilne sposobnosti dolžnika poleg prestrukturiranja navadnih finančnih terjatev prestrukturirati tudi zavarovane terjatve, lahko predlog prisilne poravnave, ki ga vključuje načrt finančnega prestrukturiranja, vsebuje tudi ponudbo upnikom, ki so imetniki zavarovanih terjatev, za prestrukturiranje zavarovanih terjatev. Takšna prisilna poravnava je sklenjena, če zanjo glasuje z zakonom potrebna večina upnikov navadnih in zavarovanih terjatev. Da je bila potrebna večina za sklenitev prisilne poravnave nad dolžnikom dosežena, potrjuje pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave St 000/2020 z dne 11. 4. 2023 (5. točka obrazložitve), na katerega je izvršilno sodišče vezano.

9.Po drugem odstavku 221.t člena ZFPPIPP se s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave, če je skupna višina zavarovane terjatve večja od zneska zaščitene vrednosti premoženja, zavarovana terjatev razdeli na dve terjatvi: 1. na terjatev, ki je enaka višini zaščitene vrednosti zavarovanja (nova zavarovana terjatev), in 2. na terjatev, ki je enaka skupni višini razdeljene terjatve, zmanjšani za zaščiteno vrednost zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: nova navadna terjatve). Tretji odstavek 221.t člena ZFPPIPP določa, da se z razdelitvijo zavarovane terjatve po drugem odstavku tega člena prednostno poplačilno upravičenje, vključeno v ločitveni pravici, utesni tako, da je z uveljavitvijo ločitvene pravice mogoče doseči samo prednostno poplačilo nove zavarovane terjatve, in da preneha glede nove navadne terjatve. Četrti odstavek 221.t člena ZFPPIPP pa določa, da če je premoženje predmet več ločitvenih pravic in ob upoštevanju zaščitene vrednosti zavarovanja ne zadošča za prednostno poplačilo zavarovanih terjatev s poznejšim poplačilnim vrstnim redom, s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave preneha ločitvena pravica, ustanovljena v zavarovanje teh terjatev.

10.Po petem odstavku 221.t člena ZFPPIPP sodišče s sklepom o potrditvi prisilne poravnave, poleg odločitve o vsebini potrjene prisilne poravnave glede navadnih terjatev, odloči tudi o vsebini potrjene prisilne poravnave glede zavarovanih terjatev tako, da ugotovi: 1. katere zavarovane terjatve se razdelijo na dve terjatvi v skladu z drugim odstavkom tega člena, in za vsako zavarovano terjatvijo, ki se razdeli, navede podatke o novih terjatvah, ki nastanejo z razdelitvijo, 2. katere ločitvene pravice prenehajo, v skladu s četrtim odstavkom tega člena, 3. vsebino potrjene prisilne poravnave in 4. da za nove navadne terjatve in terjatve iz četrtega odstavka tega člena nastanejo učinki potrjene prisilne poravnave z vsebino, s katero nastanejo za navadne terjatve. Nekatere od zavarovanih terjatev so se, kot izhaja iz samega besedila sklepa o potrditvi prisilne poravnave v obravnavanem primeru, ker je bila skupna višina zavarovanih terjatev večja od zaščitene vrednosti zavarovanja (glej drugi odstavek 221.t člena ZFPPIPP), razdelile na dva dela, in sicer na terjatev, ki je enaka višini zaščitene vrednosti zavarovanja (nova zavarovana terjatev) in na terjatev, ki je enaka skupni višini razdeljene terjatve, zmanjšani za zaščiteno vrednost zavarovanja (nova navadna terjatve).

11.Višje sodišče ne more slediti upnikovi navedbi, da prisilna poravnava na terjatev iz tega postopka ne učinkuje, češ da ni navedena v seznamu ločitvenih pravic. Višje sodišče je že v sklepu I Ip 79/2025 pojasnilo, da iz vpogleda v sklep o izvršbi v zvezi s predlogom za izvršbo v tej zadevi izhaja, da je upnik predlagal izvršbo za znesek 405.851,05 EUR. To pa je natanko znesek, naveden pod zaporedno št. Zav 50 zap. št. 50.4 v seznamu terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave z dne 7. 4. 2023 (objavljen 11. 4. 2023, p.d. 788 - prim. sklep Cst 169/2023, 11. točka obrazložitve), ki je sestavni del sklepa o prisilni poravnavi. V naslednjem stolpcu so navedeni še stroški predloga za izvršbo 44,00 EUR. Iz nadaljevanja relevantne vrstice v tabeli izhaja, da ima terjatev sedaj lastnost nove navadne terjatve v višini skupaj 405.895,05 EUR. Že iz navedenega tako izhaja, da se je upnikova izterjevana, zavarovana terjatev v postopku prisilne poravnave prestrukturirala v (celoti) v navadno terjatev. Terjatev je opredeljena kot nova navadna terjatev upnika v znesku 405.895,05 EUR, ki je priznana v celoti. Zmanjšani znesek za poplačilo v skladu s potrjeno prisilno poravnavo je v seznamu terjatev naveden v višini 5%, kar je 20.294,75 EUR.

12.V izreku sklepa o potrditvi prisilne poravnave St 000/2020 z dne 11. 4. 2023 sicer ni navedeno, ali in katere ločitvene pravice prenehajo. Vendar ZFPPIPP v šestem odstavku 221.t člena izrecno določa, da sodišče odločitev o tem, katere zavarovane terjatve se razdelijo na dve terjatvi - novo zavarovano terjatev in novo navadno terjatve in katere ločitvene pravice prenehajo, oblikuje tako, da navede seznam ločitvenih pravic, za katere učinkuje prisilna poravnava iz desetega odstavka tega člena. Določba desetega odstavka 221.t člena ZFPPIPP pa predpisuje, kaj mora vsebovati seznam ločitvenih pravic, ki ga pripravi upravitelj prisilne poravnave. Tako je sklepu o potrditvi prisilne poravnave St 000/2020 z dne 11. 4. 2023 priložen in je sestavni del sklepa tudi omenjeni seznam ločitvenih pravic, za katere učinkuje prisilna poravnava in na podlagi katerih je treba, upoštevaje določila 221.t člena ZFPPIPP, ugotoviti usodo upnikove ločitvene pravice in zavarovane terjatve. Seznam ločitvenih pravic, za katere učinkuje prisilna poravnava z dne 10. 4. 2023 oz. 7. 4. 2023, za upnikovo ločitveno pravico pod zap. št. Zav 50 50.4 vsebuje vse podatke iz 4. točke desetega člena 221.t. člena ZIZ. Ob tem oznaka 50.4 predstavlja zaporedno številko terjatve, ki je podrobneje opisana v seznamu terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave in je tako povsem jasno, za katero terjatev gre. Pri upnikovi terjatvi navedeno, da ločitvena pravica preneha, ob tem je naveden opis premoženja, ki je predmet ločitvene pravice (delnice A. 677.201) in vrednost oz. znesek zavarovane terjatve, ki je 0 EUR in zaščitena vrednost zavarovanja 0 EUR, kar pomeni, da je ločitvena pravica prenehala za celotno upnikovo terjatev in vrednosti zavarovane terjatve ni več (četrti odstavek 221.t člena ZFPPIPP). Navedeno je tudi, da zaradi potrditve prisilne poravnave ločitvena pravica preneha.

13.Na tem mestu višje sodišče poudarja, da so navedene ugotovitve sprejete v celoti na podlagi jezikovne razlage sklepa o potrditvi prisilne poravnave v zvezi z relevantnima seznamoma, na podlagi zaznavanja jezikovnih znakov. Kar se tiče višine terjatve v tem izvršilnem postopku mora sodišče po uradni dolžnosti poznati podatek, za terjatev v kakšni višini je v teku izvršilni postopek (prim. 3. člen ZIZ). Sprejemljivost zgolj jezikovne razlage ne pomeni, da sodišče njenega izreka v zvezi s seznamoma ne sme niti prebrati in z vpogledom v znesek, za katerega vodi izvršbo, ugotoviti, da je prav tak znesek terjatve prav določenega upnika vsebovan v seznamih. Sodišče prve stopnje ni prav v ničemer preseglo svojih pooblastil ali prekršilo načela vezanosti na izvršilni naslov. Sicer pa je Ustavno sodišče v odločbi Up-1004/11 (11. točka obrazložitve in naslednje), izreklo, da se v praksi razlagi izrekov sodb - tudi in predvsem za namen njihove prisilne uveljavitve - ni (vedno) mogoče izogniti, pri čemer je poglavitna posebnost razlage oblastnih posamičnih pravnih aktov prav to, da je kontekst pravnega razumevanja povezan s konkretnim primerom, ki je predmet pravnega odločanja, in ki je razlago hkrati tudi izzval. Izterjevana terjatev je navedena na obeh seznamih in ne drži, da je navedeno, da upnikova terjatev znaša 0,00 EUR (terjatev v višini 0,00 EUR ni nikakršna terjatev, upniku je niti ne bi bilo v interesu prijavljati v postopek prisilne poravnave). 0,00 EUR pomeni le vrednost upnikovega zavarovanja, ki ga torej ni več. Naloga izvršilnega sodišča ni, da upniku pojasnjuje, kdaj je terjatev postala nezavarovana, to je bila naloga ocenjevalca v postopku prisilne poravnave, v sklepu o potrditvi prisilne poravnave v zvezi s seznamom ločitvenih pravic pa je to tudi pravnomočno ugotovljeno. Kar se tiče samega glasovanja pa se višje sodišče sklicuje na obrazložitev višjega sodišča v zadevi Cst 169/2023, da se glasovanja izvajajo pod pogojem, da bo prisilna poravnava potrjena. Če terjatve postanejo nezavarovane zaradi postopka prisilne poravnave, se pri glasovanju o predlagani prisilni poravnavi upoštevajo kot navadne terjatve. Že načelno bi ob drugačni razlagi prišlo do situacije, da bi upniki prvotno zavarovane terjatve, tudi v delu, ki nima pokritja v ocenjeni pošteni tržni vrednosti zastavljenega premoženja dolžnika, glasovali v razredu zavarovanih terjatev, kar bi pomenilo, da bi bil izid glasovanja v dveh razredih po vrsti terjatev (navadne ali zavarovane) upnikov, napačen.

14.Ne drži torej, da upnikova terjatev ni bila prestrukturirana. Odločitev v sklepu o potrditvi prisilne poravnave nad dolžnikom St 000/2020 z dne 11. 4. 2023, je sprejeta s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev, in za njen učinek se zato uporabljajo določbe 221.t člena ZFPIPP. Upnikova terjatev iz te izvršbe je v seznam ugotovljenih terjatev uvrščena kot nova navadna terjatev, iz seznama ločitvenih pravic pa izhaja, da terjatev z ločitveno pravico ni več zavarovana (vrednost zavarovane terjatve je 0 EUR). Zato je treba upoštevati 8. odstavek 221.t člena ZFPPIPP, ki določa da se, če je v postopku prisilne poravnave priznana zavarovana terjatev, ki po četrtem odstavku tega člena postane nezavarovana terjatev, zanjo ne uporablja peti odstavek 211. člena tega zakona in velja, da je ta terjatev ugotovljena v postopku prisilne poravnave kot navadna terjatev. Upnikovo novo navadno terjatev je torej treba v celoti obravnavati kot navadno terjatev. Iz sklepa o potrditvi prisilne poravnave pod II., I. je razvidno, da se, če je znesek izvorno zavarovane terjatve po stanju ob začetku postopka prisilne poravnave večji od zaščitene vrednosti zavarovanja, terjatev s pravnomočnostjo potrditve prisilne poravnave razdeli na dve novi terjatvi - novo zavarovano terjatev v višini, ki je enaka zaščiteni vrednosti zavarovanja in novo navadno terjatvijo, ki je enaka preostali višini izvorno zavarovane terjatve. Iz tega jasno sledi, da nova navadna terjatev spada pod navadne terjatve in se poplača pod pogoji, ki jih prisilna poravnava predvideva za navadne terjatve in so navedene pod točko I.I. izreka sklepa o potrditvi prisilne poravnave (tako sklep Cst 169/2023).

15.Prav tako se upnik neutemeljeno zavzema za uporabo 2. točke prvega odstavka 216. člena ZFPPIPP, saj je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo 1. točko prvega odstavka 216. člena ZFPPIPP. V sedmem odstavku 221.t člena ZFPPIPP je izrecno navedeno, da se če je v postopku prisilne poravnave priznana zavarovana terjatev, ki se razdeli po drugem odstavku 221.t člena ZFPPIPP, za novo navadno terjatev, ne uporablja peti odstavek 211. člena tega zakona in velja, da je ta terjatev ugotovljena v postopku prisilne poravnave kot navadna terjatev. V primeru prestrukturiranja zavarovanih terjatev se skladno z enajstim odstavkom 221.t člena ZFPPIPP tudi ne uporablja 1. točka prvega odstavka 213. člena ZFPPIPP, ki določa, da prisilna poravnava ne učinkuje na zavarovano terjatev, prav tako se ne uporablja 2. točka prvega odstavka 216. člena ZFPPIPP, smiselno pa se uporabljajo pravila o navadnih terjatvah, določena v prvem in petem odstavku 212. člena ter 214., 215., 216. in 217. členu tega zakona (prim. sklep VSL I Ip 2870/2017). Po 12. odstavku 221.t člena ZFPPIPP se za novo navadno terjatev in terjatev iz četrtega odstavka tega člena uporabljajo pravila o navadnih terjatvah (kar enako citira tudi upnik), določena v oddelku 4.5 tega zakona (od 212. do 218. člena ZFPIPP). Ker je upnikova terjatev iz tega postopka s sklepom o potrditvi prisilne poravnave nad dolžnikom St 000/2020 z dne 11. 4. 2023 v celoti postala (nova) navadna terjatev, skladno z 215. členom ZFPIPP velja, da je sodna odločba, ki je bila izdana pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave in s katero je bilo odločeno o terjatvi, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava, proti insolventnemu dolžniku izgubila moč izvršilnega naslova v obsegu, v katerem po prvem odstavku 214. člena tega zakona preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo. Za terjatev, ki presega navadno terjatev iz četrtega odstavka 212. člena ZFPPIPP v višjem deležu od deleža in pred potekom rokov za plačilo, kot je določeno I. točki sklepa o potrditvi prisilne poravnave St 000/2020 z dne 11. 4. 2023 ter za obresti od zneska te terjatve po višji obrestni meri od obrestne mere, določene v potrjeni prisilni poravnavi, upnik nima več izvršilnega naslova. Višje sodišče še meni, da se 14. in 15. odstavek 221.t člena ZFPPIPP nanaša na postopanje inslovenčnega sodišča.

16.Takšno je tudi stališče teorije za primer, kot je dani, torej če je upnik do začetka prisilne poravnave v izvršilnem postopku pridobil ločitveno pravico in prisilna poravnava učinkuje za zavarovane terjatve. Ta položaj po tem stališču lahko nastane pri prisilni poravnavi, za katero se uporabljajo posebna pravila oddelka 4.8 ZFPPIPP in katere predmet je tudi prestrukturiranje zavarovanih terjatev iz prvega odstavka 221.n člena ZFPPIPP. Pri tem položaju je obseg, v katerem se nadaljuje in opravi izvršba, nadalje odvisen od tega, kako taka prisilna poravnava učinkuje za terjatev, zavarovano z ločitveno pravico, ki jo je upnik pridobil v izvršilnem postopku pred začetkom postopka prisilne poravnave. Če sodišče s pravnomočnim sklepom o potrditvi prisilne poravnave ugotovi, da je ločitvena pravica, pridobljena v izvršilnem postopku, prenehala po četrtem odstavku 221.t člena ZFPPIPP (2. točka petega odstavka in 4. točka desetega odstavka 221.t člena ZFPPIPP), terjatev, ki je bila prej zavarovana s to ločitveno pravico, postane navadna terjatev. Glede nadaljevanja izvršbe za izterjavo te terjatve pa mora sodišče ravnati enako, kot če upnik do začetka postopka prisilne poravnave v izvršilnem postopku še ni pridobil ločitvene pravice.

17.Višje sodišče razlogov za neskladnost določil ZFPPIPP z Ustavo ni ugotovilo, tudi sicer pa bilo primernejše oziroma potrebno njihovo uveljavljanje v postopku prisilne poravnave. Upnik tudi ne more uspeti z uveljavljanjem nesorazmernosti ukrepa, ki je bil sprejet v tistem postopku, tudi sicer pa ne ponudi nobenega "nadomestnega ukrepa", s katerim bi bilo prav tako mogoče doseči ustrezno prestrukturiranje, katerega namen je med drugim nadaljnje poslovanje insolventnega dolžnika in preprečevanje stečajnih postopkov. Neenakopravne obravnave napram drugim upnikom ne more biti, če upnik zaradi neobstoječe vrednosti zavarovanja le-tega dejansko nima (kot je bilo ugotovljeno v postopku prisilne poravnave in ne danem izvršilnem postopku). Kateri upniki naj bi se uspešno poplačali iz dolžnikovih delnic, pa upnik v pritožbi ne navede.

18.Pritožba upnika po vsem pojasnjenem ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zato jo je zavrnilo in sklep v izpodbijanih II. in III. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

19.Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločitvi na drugi stopnji in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

20.Kolikor dolžnik meni, da bi mu sodišče prve stopnje moralo priznati stroške prejšnje pritožbe, navedeno lahko predstavlja le predlog za izdajo dopolnilnega sklepa in ne pritožbe, pri čemer je sodišče prve stopnje že samo obrazložilo, da je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za nov sklep. O dolžnikovi pritožbi višje sodišče zato ni odločalo.

-------------------------------

1Glede na odločbo Cst 169/2023 iz podatkov insolvenčnega spisa izhaja, da je pod procesnim dejanjem 787 z dne 10. 4. 2023 naveden seznam navadnih terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, ki jih je upravitelj predložil sodišču, z datumom 7. 4. 2023. Seznam terjatev, kjer je v sklepu sodišča naveden datum 10. 4. 2023 je bil objavljen 11. 4. 2023. Tudi seznam zavarovanih terjatev ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, torej seznam ločitvenih pravic, za katere učinkuje prisilna poravnava (p. d. 788) z istim datumom kot seznam navadnih terjatev, je bil objavljen 11. 4. 2023, oba seznama skupaj z objavo sklepa o potrditvi prisilne poravnave. Iz vsebine obeh seznamov je mogoče preizkusiti, da gre za dva seznama terjatev, enega za navadne in drugega za zavarovane terjatve.

2Glede na deveti odstavek 221.t člena ZFPPIPP mora seznam terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, poleg podatkov o navadnih terjatvah vsebovati tudi podatke za vsako novo navadno terjatev.

3dr. Nina Plavšak, E-paket Ins s komentarjem ZFPPIPP, Komentar 216. člena ZFPPIPP, portal Tax-Fin-Lex.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 212, 212/1, 212/4, 212/5, 213, 213/1, 213/1-1, 214, 214/1, 215, 216, 217, 221n, 221n/1, 221t, 221t/2, 221t/4, 221t/5, 221t/5-2, 221t/6, 221t/10, 221t/10-4, 221t/12

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.