Jedro

Po delnem dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi izdan na podlagi več verodostojnih listin je pravdni postopek tekel le glede tiste terjatve, kateri je dolžnik ugovarjal. Zato sodišče v pravdnem postopku lahko odloča le o obstoju te terjatve.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig 97/035966 z dne 7.4.1997 v 1. točki izreka za glavnico v znesku 348.036,00 SIT razveljavi in tožbeni zahtevek v tem obsegu zavrne.

Tožeča stranka mora povrniti toženi stranki pravdne in pritožbene stroške v znesku 88.530,00 SIT, v osmih dneh.

Pritožba tožeče stranke se zavrže kot nedovoljena.

Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig 97/035966 z dne 7.4.1997 za glavnico v znesku 348.036,00 SIT in toženi stranki naložilo, da mora plačati tožeči stranki 23.261,00 SIT pravdnih stroškov.

Proti sodbi se pritožujeta obe pravdni stranki.

Tožena stranka navaja, da uveljavlja vse tri pritožbene razloge in trdi, da bi ob taki sodbi morala tožena stranka dvakrat plačati znesek 348.036,00 SIT, katerega je že plačala dne 4.4.1997. Tožeča stranka pa v pritožbi trdi, da bi glede na dolžnikov ugovor moralo sodišče prve stopnje sklep o izvršbi vzdržati v veljavi za 381.303,50 SIT z obrestmi od 3.4.1999 dalje do plačila in glede zakonitih zamudnih obresti od zneska 348.036,00 SIT za čas od 3.4.1997 do 4.4.1997. Pritožbi sta bili vročeni nasprotnima strankama, ki odgovora na pritožbi nista vložili.

Pritožba tožene stranke je utemeljena, pritožba tožeče stranke pa ni dovoljena.

K pritožbi tožene stranke: V tej zadevi je bil izdan sklep o izvršbi na podlagi verodostojnih listin in sicer: računa št. 428/96 z dne 20.11.1996 v znesku 348.036,00 SIT (priloga A2), računa št. 452-96 z dne 3.12.1998 v znesku 348.036,00 SIT in obračuna obresti št. 3/97 v znesku 33.267,50 SIT, vse v skupnem znesku 729.339,00 SIT s pripadki. Iz navedenega je razvidno, da je bil tožbeni zahtevek sestavljen iz treh terjatev.

Dolžnik je sklepu o izvršbi delno ugovarjal in sicer le glede zneska 348.036,00 SIT za terjatev po fakturi 428/96 (priloga A2) in je trdil, da je to obveznost upniku plačal dne 4.4.1997. Dne 9.4.1997 je upnik delno umaknil predlog in pojasnil, da je delni umik posledica dolžnikovega plačila z dne 4.4.1997. Iz dolžnikovega ugovora in upnikovega delnega umika izvršilnega predloga izhaja, da je dolžnikova ugovorna trditev, da je bil dolg po fakturi št. 428/96 v znesku 348.036,00 poravnan, točna in utemeljena. Iz sklepa izvršilnega sodišča opr. št. Ig 97/03966-002-5 z dne 27.5.1997 je razvidno, kot je to sicer pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, da je izvršilno sodišče odločilo, da se sklep o izvršbi v 2. točki izreka razveljavi za 348.036,00 SIT z zamudnimi obrestmi od 4.4.1997 dalje in da se glede tega dela zahtevka začne pravdni postopek. Glede na dolžnikov ugovor se ta del sklepa izvršilnega sodišča nanaša le na terjatev, kateri je dolžnik ugovarjal, to pa je na terjatev po računu št. 428/96 (priloga A2). Pravda je tekla le o terjatvi po prej navedeni fakturi. Sodišče prve stopnje je zato lahko odločalo samo o utemeljenosti zahtevka po tej fakturi. Glede tega zahtevka pa je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je zahtevek utemeljen.

Sodišče ni upoštevalo, da je že upnik sam navedel, da je dolžnik dne 4.4.1997 poravnal znesek 348.036,00 SIT. Plačilo terjatve, o kateri je tekla pravda, pa je izkazano tudi z listino, ki jo je dolžnik priložil ugovoru (priloga B1). Sodišče druge stopnje tako ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da terjatev v višini 348.036,00 SIT še vedno obstoji in da jo je tožena stranka dolžna plačati. Zato je pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek glede zneska 348.035,00 SIT zavrnilo (2. in 3. točka 373. čl. ZPP).

Zaradi spremembe sodbe je sodišče druge stopnje odločilo tudi o vseh stroških pravdnega postopka (2. odst. 166. čl. ZPP). Tožena stranka je v pravdi z ugovarjanim zneskom uspela, zato ji je tožeča stranka dolžna povrniti pravdne stroške (1. odst. 154. čl. ZPP), odmerjene od zneska 348.036,00 SIT. Ti predstavljajo takso za ugovor v znesku 6.000,00 SIT, nagrado za sestavo ugovora v višini 75 točk po 5. točki 1. odst. 21. taf. št. Odvetniške tarife, takso za sestavo pritožbe v višini 3200 točk in nagrado za sestavo pritožbe v višini 375 točk po 1. točki 16. tar. št. Odvetniške tarife. Pravdni in pritožbeni stroški znašajo 88.530,00 SIT.

K pritožbi tožeče stranke: Sodišče druge stopnje ugotavlja, da tožeča stranka v pritožbi zatrjuje, da bi sodišče prve stopnje moralo tožeči stranki glede na v izvršilnem postopku postavljeni zahtevek in glede na delno skrčitev zahtevka odločiti, da ostane sklep o izvršbi v veljavi za 381.303,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 3.4.1997 dalje in glede zakonitih zamudnih obresti od 348.036,00 SIT od 3.4.1997 do 4.4.1997. Trditve tožeče stranke, da tožena stranka v tem obsegu sklepu o izvršbi ni ugovarjala, so sicer točne, toda pravdno sodišče, kot je bilo že zgoraj povedano, ni imelo pravne podlage, da v pravdi odloča o tem delu zahtevka. V tem obsegu tožena stranka sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni ugovarjala in izvršilno sodišče v tem obsegu zadeve tudi ni odstopilo pravdnem sodišču v odločanje. V odločanje je bila zadeva odstopljena, in to utemeljeno, samo v obsegu dolžnikovega ugovora, to pa je glede zneska 348.036,00 SIT po fakturi številka 428/96 (priloga A2). V pravdnem postopku sodišče tako ni imelo podlage za odločanje o zahtevku v znesku 381.303,50 SIT s pripadki in o tem tudi ni odločilo. Sodba zato glede terjatve v višini 381.303,50 SIT s pripadki, za katero tožeča stranka vlaga pritožbo, ni bila izdana, zato tožeča stranka tudi nima in ne more imeti pravnega interesa za izpodbijanje sodbe, zoper katero se je pritožila. Zato je tožnikova pritožba nedovoljena. Sodišče druge stopnje jo je zato na podlagi 367. čl. ZPP v zvezi z 3. odst. 358. čl. ZPP zavrglo.

V bistvu tožeča stranka s pritožbenimi trditvami izpodbija sklep izvršilnega sodišča z dne 27.5.1997 v delu, s katerim je le to izvršbo za 381.303,50 SIT ustavilo, čeprav dolžnik v tem delu sklepu o izvršbi ni ugovarjal. Upnik se zoper ta sklep očitno ni pritožil, saj je sklep izvršilnega sodišča z dne 25.7.1997 postal pravnomočen.

S tem sklepom pa je bila izvršba le ustavljena, zato upnik (ker se zoper sklep o ustavitvi ni pritožil), lahko začne nov izvršilni postopek zaradi izterjave 381.303,50 SIT, ne more pa v pravdnem postopku doseči ponovne odločitve o tem delu zahtevka.

Glede na uspeh s pritožbo mora tožeča stranka sama nositi svoje pritožbene stroške (1. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 166. čl. ZPP).