Jedro

ZZRZI izrecno ne ureja obveznosti vpisa dodatne oblike v sodni register za invalidsko podjetje, prav tako to ne izhaja iz Pravilnika o invalidskih podjetjih.

ZFPPIPP kot temeljni zakon na področju insolventnosti določa predhodno soglasje Vlade RS kot procesno predpostavko za začetek stečajnega postopka nad invalidskim podjetjem. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da določba četrtega odstavka 60. člena ZZRZI, na podlagi katere v skladu s četrtim odstavkom 60. člena ZZRZI status invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra preneha (že) z uvedbo stečajnega postopka, ni usklajena z določbo tretjega odstavka 223. člena ZFPPIPP. Nejasnost je treba rešiti z ustreznimi pravili razlage, sprejetimi v pravni teoriji in sodni praksi, da dosežemo skladnost pravne ureditve, v konkretnem primeru z argumentom koherentnosti, argumentom specialnosti in časovnim argumentom. Upoštevaje navedeno je treba uporabiti ZFPPIPP kot poznejši predpis, ki velja od 15. 1. 2008 in katerega osnovni namen je ureditev postopka insolventnosti nad pravnimi in fizičnimi osebami in njegove posledice.

Glede na tretji odstavek 223. člena ZFPPIPP je po prisoji pritožbenega sodišča izostanek predhodnega soglasja Vlade RS kot procesne predpostavke za vodenje stečajnega postopka nad invalidskim podjetjem kršitev postopka, na katero pazi sodišče po uradni dolžnosti, ki pa jo je mogoče odpraviti. Tudi glede procesnih predpostavk je primarna odgovornost strank, da priskrbita ustrezno trditveno in dokazno podlago. Dokazno breme je praviloma na predlagatelju, saj slednji želi doseči vsebinsko odločitev o zahtevku.

Izrek

I.Pritožbi dolžnika se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.Pritožba družbenika dolžnika se zavrže.

III.Družbenik dolžnika sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

IV.Odločitev o stroških pritožbenega postopka glede pritožbe dolžnika se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo stečajni postopek nad dolžnikom, za upravitelja imenovalo A. A. in ugotovilo, da upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravne organizacijske oblike, kot je opisana v poslovni register, ter odločilo, da se iz proračuna sodišča opravi plačilo predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka v višini 122,00 EUR EUR za objave in 2.294,11 EUR za nadomestila upravitelja in kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se nakaže v dobro denarnega računa stečajnega dolžnika.

2.Zoper sklep sta se pravočasno pritožila dolžnik in družbenik dolžnika B. iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov, in sicer zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in zavrne predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskem sodišču. V vsakem primeru pa naj upniku naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Kot bistveno izpostavljata, da ima dolžnik status invalidskega podjetja. Zaradi posebnega interesa, ki ga ima država na področju zaposlovanja invalidnih oseb, se po določbi tretjega odstavka 223. člena ZFPPIPP stečajni postopek ne opravi nad invalidskim podjetjem, če Vlada RS ne izda predhodnega soglasja. Predmetni stečajni postopek zoper dolžnika pa je bil začet brez predhodnega soglasja Vlade RS.

3.Upnica v odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi zavrne, potrdi izpodbijani sklep in pritožniku naloži, da upnici povrne stroške odgovora na pritožbo z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Primarno izpostavlja, da niti dolžnik niti družbenik dolžnika v svoji pritožbi nista izkazala statusa invalidskega podjetja. Tudi sicer pa je zakonska določba tretjega odstavka 223. člena ZFPPIPP namenjena temu, da se zavarujejo pravice delavcev - invalidov, ne pa temu, da se zaščiti interese dolžnika oziroma dolžnikovih družbenikov in s tem posledično še huje kršijo pravice delavcev - invalidov. Skladno s prvim odstavkom 60. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI) bi moralo biti dolžniku zaradi kršitve predpisov delovnopravne in davčne zakonodaje, varstva in zdravja pri delu in socialnega varstva odvzet status invalidskega podjetja. Sicer pa je bila dolžniku dana možnost, da ugovarja zoper njen predlog, vendar tega ni storil. Poleg tega niti dolžnik niti družbenik dolžnika v pritožbi ne zanikata insolventnosti niti ne predlagata, da bi se z izvedbo finančnega prestrukturiranja odpravila dolžnikova insolventnost. Po mnenju upnice želita dolžnik oziroma družbenik dolžnika zlorabiti zakonsko določbo tretjega odstavka 223. člena ZFPPIPP, da bi zaščitila svoje interese.

4.Pritožba dolžnika je utemeljena, pritožba družbenika dolžnika pa ni dovoljena.

5.Sodišče prve stopnje je začelo stečajni postopek na dolžnikom, ker je ugotovilo, da dolžnik v 15 dneh po prejemu predloga za začetek stečajnega postopka ni niti ugovarjal, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja, niti vložil zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka po 236. členu ZFPPIPP. Ker se po tretjem odstavku 235. člena ZFPPIPP v takšnem primeru domneva, da je dolžnik insolventen, je na podlagi 2. točke prvega odstavka 239. člena ZFPPIPP odločilo, da se nad njim začne stečajni postopek.

6.V zvezi s pritožbenimi očitki glede kršitve določb postopka v primeru invalidskega podjetja, prvostopenjsko sodišče v predložitvenem poročilu v smislu drugega odstavka 345. člena v zvezi s 121. členom ZFPPIPP pojasnjuje, da iz sodnega registra ob vložitvi predloga s strani upnika oziroma ob izdaji sklepa o začetku postopka ni izhajalo, da bi dolžnik imel status invalidskega podjetja (kar je sicer običajno navedeno kot dodatna oblika pri registerskih podatkih družbe).

7.Iz izrednega poročila upravitelja z dne 7. 11. 2024 (PD 14) izhaja, da je bil dolžnik vpisan v Register invalidskih podjetij v RS na podlagi odločbe št.: ... z dne 15. 10. 2020, nato pa izbrisan z dnem začetka stečajnega postopka, tj. 28. 10. 2024.

O pritožbi dolžnika

8.Pasivna procesna legitimacija insolventnega dolžnika je procesna predpostavka za vodenje stečajnega postopka. Po tretjem odstavku 223. člena ZFPPIPP brez predhodnega soglasja Vlade RS ni dovoljeno začeti stečajnega postopka nad invalidskim podjetjem.

9.V skladu z 52. členom ZZRZI lahko kot invalidsko podjetje posluje gospodarska družba, ki je organizirana in deluje kot kapitalska družba v skladu z določbami ZGD-1, če posamezna vprašanja njenega pravnega statusa, upravljanja in poslovanja s tem zakonom niso urejena drugače. Po določilu 54. člena ZZRZI lahko začne gospodarska družba, ki izpolnjuje pogoje iz 53. člena, poslovati kot invalidsko podjetje, ko pridobi status invalidskega podjetja. Status invalidskega podjetja gospodarski družbi z odločbo podeli minister, pristojen za invalidsko varstvo po pridobitvi predhodnega soglasja Vlade RS (prim. prvi in drugi odstavek cit. člena). Vlogo za pridobitev statusa invalidskega podjetja lahko vloži gospodarska družba, ki želi poslovati kot invalidsko podjetje, na ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo (prim. 55. člen ZZRZI). Ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo, vodi Register invalidskih podjetij. ZZRZI izrecno ne ureja obveznosti vpisa dodatne oblike v sodni register za invalidsko podjetje, prav tako to ne izhaja iz Pravilnika o invalidskih podjetjih.

10.ZFPPIPP kot temeljni zakon na področju insolventnosti določa predhodno soglasje Vlade RS kot procesno predpostavko za začetek stečajnega postopka nad invalidskim podjetjem. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da določba četrtega odstavka 60. člena ZZRZI, na podlagi katere v skladu s četrtim odstavkom 60. člena ZZRZI status invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra preneha (že) z uvedbo stečajnega postopka, ni usklajena z določbo tretjega odstavka 223. člena ZFPPIPP. Nejasnost je treba rešiti z ustreznimi pravili razlage, sprejetimi v pravni teoriji in sodni praksi, da dosežemo skladnost pravne ureditve, v konkretnem primeru z argumentom koherentnosti, argumentom specialnosti in časovnim argumentom. Upoštevaje navedeno je treba uporabiti ZFPPIPP kot poznejši predpis, ki velja od 15. 1. 2008 in katerega osnovni namen je ureditev postopka insolventnosti nad pravnimi in fizičnimi osebami in njegove posledice.

11.Glede na tretji odstavek 223. člena ZFPPIPP je po prisoji pritožbenega sodišča izostanek predhodnega soglasja Vlade RS kot procesne predpostavke za vodenje stečajnega postopka nad invalidskim podjetjem kršitev postopka, na katero pazi sodišče po uradni dolžnosti, ki pa jo je mogoče odpraviti. Tudi glede procesnih predpostavk je primarna odgovornost strank, da priskrbita ustrezno trditveno in dokazno podlago. Dokazno breme je praviloma na predlagatelju, saj slednji želi doseči vsebinsko odločitev o zahtevku.

12.Glede na navedeno je bilo treba pritožbi dolžnika ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). V nadaljevanju postopka pa bo moralo prvostopenjsko sodišče pozvati predlagatelja, da v primernem roku predloži soglasje Vlade RS za začetek stečajnega postopka nad invalidskim podjetjem.

O pritožbi družbenika dolžnika

13.V stečajnem postopku ima procesno legitimacijo stranka postopka. V skladu s 55. členom ZFPPIPP so procesna dejanja v predhodnem postopku zaradi insolventnosti upravičeni opravljati: 1. predlagatelj postopka, 2. dolžnik, proti kateremu je vložen predlog za začetek postopka, če ni njegov predlagatelj, 3. upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu je bil vložen predlog za začetek postopka, če prijavi svojo udeležbo v predhodnem postopku. Po določilu 126. člena ZFPPIPP ima procesno legitimacijo za vložitev pritožbe vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti, razen če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke. Upravitelj ali druga oseba, ki ni stranka postopka, ima pravico vložiti pritožbo samo proti tistim sklepom, za katere tako določa zakon. ZFPPIPP od uveljavitve Novele ZFPPIPP‑H, ki je vstopila v veljavo z dne 2. 11. 2023 in je uporabljiva v tem postopku, ki je bil uveden s predlogom upnice dne 16. 9. 2024, družbeniku dolžnika ne daje (več) procesne legitimacije za vložitev pritožbe.

14.Pritožba družbenika dolžnika, ki je organiziran kot družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.), je torej nedovoljena, zato jo je višje sodišče zavrglo (prvi odstavek 343. člena ZPP v zvezi 121. členom ZFPPIPP).

O pritožbenih stroških

15.Družbenik dolžnika s pritožbo ni uspel, zato sam nosi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena in 154. člen ZPP v zvezi z 121. členom ZFPPIPP). Odločitev o stroških pritožbenega postopka v zvezi z dolžnikovo pritožbo pa se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

-------------------------------

1Objavljen v Uradnem listu RS št. 63/2004, velja od 25. 6. 2004.

2Nadalje prvostopenjsko sodišče pojasnjuje svoje stališče, da v skladu s četrtim odstavkom 60. člena ZZRZI status invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra preneha z uvedbo stečajnega postopka (torej z vložitvijo predloga). V četrtem odstavku je nadalje določeno, da je uvedba stečajnega postopka razlog za izbris invalidskega podjetja iz registra invalidskih podjetij ali zaposlitvenega centra iz razvida zaposlitvenih centrov, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo, po uradni dolžnosti. Glede na to, da je status invalidskega podjetja z uvedbo postopka dolžniku prenehal na podlagi zakona, v času odločanja o začetku postopka dolžnik tega statusa ni več imel in je bil z začetkom postopka izbrisan iz Registra invalidskih podjetij, zato so po mnenju prvostopenjskega sodišča navedbe glede kršitve zakonskih določb neutemeljene.

3Uradni list RS, št. 117/2005. Glej tudi Pravosodni bilten (PB), št. 3/2017, stran 199, Registrska šola 2017 - možni odgovori na vprašanja.

4Prim. VSL sklep Cst 58/2024 in drugi.