Jedro

V izvršilnem postopku ni mogoče ugovarjati v pobot dolžnikove nasprotne terjatve, če o tej teče že izvršilni postopek na predlog dolžnika.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi, ki ga je pod opr. št. I 946/96 izdalo dne 29.11.1996 in ki ga je dolžnik prejel dne 9.12.1996. Zavrnilo je tudi dolžnikov ugovor zoper isti sklep o izvršbi, ki pa ga je prejel dne 16.12.1996. Zoper ta sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje dolžnik.

Navaja, da je izrek sklepa v nasprotju z obrazložitvijo. V obrazložitvi sodišče prve stopnje ugotavlja, da je bil v tej zadevi izdan en sklep o izvršbi, v izreku pa zavrača dva ugovora. S tem je storjena absolutna bistvena kršitev določb izvršilnega postopka in sodišče ni pojasnilo, po katerem sklepu o izvršbi se mora dolžnik ravnati, ali po sklepu, ki ga je prejel 9.12.1996, ali po sklepu, ki ga je prejel 16.12.1996. Napaka pri odpravi sklepa, ki jo sodišče v obrazložitvi ugotavlja, še vedno ni odpravljena, ker sodišče še vedno ni izdalo nikakršnega sklepa, s katerim bi ugotovljeno napako odpravilo. Zaradi tega je sodišče nepravilno zavrnilo ugovor dolžnika. Sodišče pa je zmotno zavrnilo tudi pobotni ugovor dolžnika, saj v pobotu uveljavlja terjatev iz naslova pravdnih stroškov v znesku 52.050,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi in izvršilne stroške v višini 11.700,00 SIT prav tako z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Dolžnik teh zneskov ni mogel uveljavljati v pobot v pravdi P 199/95, ker terjatev predstavlja pravdne stroške. Terjatev iz naslova pravdnih stroškov pa nastane šele z dnem izdaje sklepa in jo zato ni mogel uveljavljati v pobot. Izpolnjen je torej pogoj iz 8. točke 55. člena ZIZ in bi sodišče moralo ugovoru pobota ugoditi in v tem delu sklep o izvršbi razveljaviti. Dolžnik še posebej ugotavlja, da lahko kadarkoli pobota svoj dolg s protiterjatvijo do upnika, ker mu zato daje to pravno podlago 336. člen ZOR in naslednji.

Pritožba ni utemeljena.

Dolžnik v svoji pritožbi povsem neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb izvršilnega postopka oziroma pravdnega postopka, saj v tem postopku obstaja le en sklep o izvršbi in to je sklep z dne 29.11.1996, zoper katerega pa sta bila vložena dva ugovora. Nobenega pojasnila ni treba po katerem sklepu se je dolžnik dolžan ravnati, saj obstoja en sam sklep, pri katerem se je zgodila le napaka pri podpisu sodnice, ki pa je z izpodbijanim sklepom sprejemljivo pojasnjena.

Sodišče prve stopnje je tudi pravilno zavrnilo tisti del ugovora, s katerim je dolžnik uveljavljal svojo terjatev, izhajajočo iz pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Radovljici, opr. št. P 199/95 z dne 9.10.1995 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani z dne 10.1.1996. Dolžnik je uveljavljal v pobot protiterjatev, in sicer glavnico v višini 52.050,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 9.10.1995 dalje in izvršilne stroške v višini 11.700,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 23.2.1996 dalje. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu povsem pravilno odločilo, da se ta ugovor zavrne kot neutemeljen. Sodišče prve stopnje se sicer v razlogih izpodbijanega sklepa ukvarja z vprašanjem, ali gre za katerega od ugovornih razlogov iz 50. člena ZIP oziroma, da bi lahko dolžnik svojo terjatev ugovarjal v pobot do konca pravdnega postopka.

Pritožbeno sodišče pa meni, da ti razlogi niso odločilni. Kot je razvidno iz priloženega spisa, opr. št. I 54/96, dolžnik in v tem postopku upnik, vodi izvršbo zaradi izterjave pravdnih in izvršilnih stroškov. Kot je razvidno iz sklepa, izdanega v tem postopku dne 2.7.1996, se ta izvršba nadaljuje zaradi plačila pravdnih in izvršilnih stroškov, kar pomeni, da je glede teh v izvršilnem postopku uveljavljanih terjatev našega dolžnika, v prej omenjenem postopku pa upnika nastopila litispendenca. Dolžnik s svojo pritožbo oziroma z ugovorom pobota v tem izvršilnem postopku torej svojo terjatev uveljavlja dvakrat. Enkrat v izvršilnem postopku, ki ga je on sprožil, drugič pa v tem, v katerem ugovarja svojo terjatev v pobot. Po določbi 4. odstavka 194. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali ne teče med istima strankama druga pravda o istem zahtevku. Smiselno v tem postopku torej teče druga izvršba o isti terjatvi, zaradi česar je pritožbeno sodišče, ker tega ni storilo sodišče prve stopnje, upoštevalo litispendenco glede v pobot uveljavljanje dolžnikove terjatve, kar pomeni, da je pritožba tudi v tem delu neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo.

Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da noben pritožbeni razlog ni podan, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.