Jedro

Tožnica v tožbi navaja, da je zadeva zanjo življenjskega pomena. Da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj, oziroma da je izid zadeve za prosilca življenjskega pomena, pa je tudi eden od kriterijev za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožbi se ugodi. Sklep Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 48/2018 z dne 24. 1. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč zavrgel prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi določbe 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi z drugim odstavkom 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in 1. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP. Tožnica je dne 10. 1. 2018 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku št. N 179/2015, ki je v teku pred Okrajnim sodiščem v Mariboru v obliki pravnega svetovanja in zastopanja. Organ za brezplačno pravno pomoč je ugotovil, da je tožnica prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v isti nepravdni zadevi vložila že dne 15. 11. 2017, obravnavala pa se je pod številko Bpp 1419/2017. Tožničina prošnja v tej zadevi je bila pravnomočno zavrnjena zaradi neizpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ker se niti dejansko stanje niti pravna podlaga v zadevi, v kateri prosi tožnica za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nista spremenila, v zadevi št. Bpp 1419/2017 pa je bila izdana zavrnilna odločba, je organ za brezplačno pravno pomoč novo prošnjo tožnice kot nedovoljeno zavrgel. 2. Tožnica v vloženi tožbi navaja, da je vpogledala v spis N 179/2015, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Mariboru in ugotovila, da je predlagatelj zadeve A.A. upravičenec do brezplačne pravne pomoči. Naknadno je torej izvedela za nova dejstva in okoliščine in iz tega razloga vložila novo vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Meni, da je bila njena vloga neupravičeno zavržena, saj je organ za brezplačno pravno pomoč napačno ugotovil dejansko stanje oziroma iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep o dejanskem stanju, kršil pa je tudi 14. in 22. člen Ustave RS. Organ za brezplačno pravno pomoč ni upošteval, da gre v spornem primeru za popolnoma enake okoliščine tako predlagatelja zadeve kot nasprotne udeleženke. Predlagatelj in nasprotna udeleženka sta solastnika te nepremičnine vsak do 1/4. Izvedenec gradbene stroke B.B. je v svojem izvedenskem mnenju z dne 13. 11. 2017 podal različne variante delitve nepremičnine in je tako predlagal tudi varianto delitve na dve enoti, kot je bilo med udeleženci dogovorjeno. Izid zadeve o delitvi nepremičnine je za tožečo stranko življenjskega pomena, možnost uspeha glede izida zadeve pa je popolnoma enaka kot predlagateljeva, kar bi moral organ za brezplačno pravno pomoč pri odločitvi upoštevati in tožnici dodeliti brezplačno pravno pomoč, saj so okoliščine na njeni strani povsem enake, kot so okoliščine na strani predlagatelja postopka. Dodaja še, da je predlagatelj zaposlen in prejema osebni dohodek, ima lastno stanovanje in osebni avtomobil ter je torej finančno preskrbljen, tožnica pa je brezposelna oseba, prejema le denarno socialno pravno pomoč in druge nepremičnine kot 1/4 sporne nepremičnine, nima. Tožeča stranka je torej socialno in ekonomsko ogrožena, zato je zanjo zastopanje po zagovorniku v predmetni zadevi nujno. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi ter zadevo vrne v nov postopek oziroma samo odloči o zadevi.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi. Dodaja, da je delitev stvari v nepravdnem postopku neizbežna, zato je organ za brezplačno pravno pomoč ocenil, da tožnica v nepravdnem postopku nima verjetnega izgleda za uspeh. Ker se dejansko stanje in pravna podlaga od odločitve v zadevi Bpp 1419/2016 nista spremenili, je odločil, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa. Okoliščina, da je predlagatelj delitve A.A. upravičen do brezplačne pravne pomoči, je v tej zadevi za odločitev brezpredmetna.

4. Tožba je utemeljena.

5. Izpodbijana odločitev je bila sprejeta na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ki pravi, da organ zahtevo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti (materialna pravnomočnost). Enako ravna, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo (formalna pravnomočnost).

6. Organ za brezplačno pravno pomoč je v izpodbijanem sklepu ugotovil, da je o isti zadevi že odločil z odločbo izdano v zadevi št. Bpp 1419/2016, ko je tožničino prošnjo zavrnil, in nato na podlagi določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP novo tožničino prošnjo zavrgel. Po presoji sodišča je takšna odločitev napačna, saj pri odločitvi ni bila upoštevana pravilna materialnopravna podlaga.

7. Tožnica prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči v nepravdni zadevi - postopku za delitev nepremičnine v solastnini, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Mariboru pod št. N 179/2015. Predlagatelj tega postopka je eden od solastnikov, tožnica pa je še z drugima dvema udeleženka tega postopka. Stališče organa za brezplačno pravno pomoč v zadevi št. Bpp 1419/2016, pri katerem očitno vztraja tudi v tej zadevi, je, da gre za stranke z nasprotnimi interesi, tožnica pa nima verjetnega izgleda za uspeh in zato po prvi alineji prvega odstavka 24. člena ZBPP ni upravičena do brezplačne pravne pomoči. 8. Kot je zgoraj pojasnjeno, tožnica prosi za brezplačno pravno pomoč kot udeleženka v nepravdnem postopku, narava teh postopkov pa se razlikuje od pravdnih postopkov, kjer gre za stranke z nasprotnimi interesi in v katerih tožnik zahteva pravno varstvo zoper toženca. V nepravdnem postopku se urejajo razmerja med osebami, katerih interesi niso nujno nasprotni. To velja tudi za postopek delitve nepremičnine v solastnini, kjer ne gre za to, da predlagatelj delitve uspe zoper ostale solastnike oziroma udeležence v postopku. Namen tega postopka je, da se nepremičnina razdeli, pri tem pa se izhaja iz zakonskih okvirov, ki določajo, kako se takšna delitev opravi. Glede tega sodišče pritrjuje tožbi, da je možnost uspeha glede izida zadeve za vse udeležence enaka.

9. Delitev skupne solastnine ureja Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju SPZ) v 69. do 71. členu. Solastnik ima vedno pravico zahtevati delitev stvari, razen v neprimernem času (prvi odstavek 69. člena SPZ). Solastniki sporazumno določijo način stvari. Za pridobitev lastninske pravice se smiselno uporabljajo določila, ki urejajo pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom (prvi odstavek 70. člena SPZ). Če se solastniki ne morejo sporazumeti, odloči o načinu delitve sodišče v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes (drugi odstavek 70. člena SPZ). Sodišče lahko odloži delitev za največ tri leta, če kdo od solastnikov izkaže močnejši interes, da se stvar še nekaj časa ne razdeli, kot je interes solastnika, ki predlaga delitev (tretji odstavek 70. člena SPZ). Če fizična delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, sodišče odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina - civilna delitev (četrti odstavek 70. člena SPZ).

10. Na predlog solastnika lahko sodišče odloči, da namesto prodaje pripada stvar v celoti njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče. Če to predlaga več solastnikov, ima prednost tisti solastnik, ki ga določi sodišče, upoštevaje velikost idealnih deležev, dosedanji način rabe stvari in potrebe solastnikov (peti odstavek 70. člena SPZ). Solastnik, ki je po prejšnjem odstavku dobil stvar, pridobi lastninsko pravico na stvari s pravnomočnostjo odločbe. Drugim solastnikom mora izplačati njihove deleže najkasneje v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe, skupaj z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer leži nepremičnina, obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev, od dneva pravnomočnosti odločbe do dneva plačila. Drugi solastniki imajo do celotnega poplačila na stvari zakonito zastavno pravico (šesti odstavek 70. člena SPZ).

11. Solastniku, ki je z delitvijo dobil stvar ali del stvari, odgovarjajo drugi solastniki za pravne in stvarne napake v mejah vrednosti svojih idealnih deležev (prvi odstavek 71. člena SPZ). Za odgovornost za stvarne in pravne napake se smiselno uporabljajo določila, ki veljajo za prodajno pogodbo (drugi odstavek 71. člena SPZ). Če je predmet delitve nepremičnina, imajo ostali solastniki do izplačila na njej zastavno pravico do višine vrednosti svojih idealnih deležev, kot so bili ugotovljeni v sklepu o delitvi (tretji odstavek 71. člena SPZ).

12. Tožnica postopku delitve solastne nepremičnine ne nasprotuje, vsekakor pa lahko v tem postopku uveljavlja svoje z zakonom določene interese tako glede časa kot načina delitve, kar je strankam omogočeno tudi s pravnim svetovanjem in zastopanjem. Delitev je lahko bodisi v naravi bodisi civilna bodisi en solastnik izplača ostale solastnike, pri tem pa so odločilni upravičen interes solastnikov za en ali drugi način delitve, poleg velikosti idealnega deleža pa je relevanten dosedanji način rabe in potrebe solastnikov. Da gre v obravnavani zadevi za sorazmerno kompleksno zadevo delitve solastne nepremičnine izhaja tudi iz predloženega mnenja in cenitvenega poročila izvedenca gradbene stroke, po katerem je ta mogoča ne več načinov.

13. Tožnica v tožbi navaja, da je zadeva zanjo življenjskega pomena, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma da je izid zadeve za prosilca življenjskega pomena, pa je tudi eden od kriterijev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, to je kriterij iz druge alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP. Ker tožena stranka navedene materialnopravne podlage pri svoji odločitvi ni upoštevala, je nepravilno uporabila materialno pravo.

14. Izpodbijani sklep materialnopravno temelji na 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP, dejanska podlaga pa je odločba izdana v zadevi Bpp 1419/2017, s katero je bila tožničina prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za navedeni nepravdni postopek že enkrat zavrnjena. Z zavrnilno odločbo ni vzpostavljeno javnopravno razmerje (res iudicata), ampak gre le za formalno pravnomočnost, zato je o istem vprašanju mogoče ponovno odločati (glej Kerševan, Androjna: Upravno procesno pravo, GV Založba 2017, str. 229) in pri tem uporabiti pravilno materialnopravno podlago.

15. Ker je bilo pri izdaji izpodbijanega sklepa napačno uporabljeno materialno pravo, je sodišče le-tega na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti o tem ali so podani pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči upoštevajoč tudi vse ostale v ZBPP navedene pogoje.