Jedro

Pri preučevanju subjektivnega pogoja prosilca za BPP se upošteva le tisto premoženje, s katerim prosilec dejansko lahko razpolaga in je pravnoformalno njegovo.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Glede poteka upravnega postopka**

1. Z izpodbijano odločbo je toženka naložila tožnici, da je dolžna Republiki Sloveniji povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), v višini 2.635,57 EUR in v roku 30 dni, po poteku roka za plačilo pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi na račun Okrožnega sodišča v Mariboru.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila tožnici na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. Bpp 260/2021 z dne 19. 4. 2021 odobrena BPP v zadevi Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. II P 186/2021. V navedeni zadevi je bila 28. 9. 2022 sklenjena sodna poravnava, po kateri ji je bil njen bivši partner dolžan izplačati 43.000,00 EUR v treh obrokih. Tožnica je na poziv toženke po sklenjeni sodni poravnavi odgovorila, da ji je bivši partner izplačal prvi obrok v višini 10.000,00 EUR. Vendar pa je tožnica hkrati v dopisu še navedla, da v navedenem pravdnem postopku, za katerega ji je bila dodeljena BPP, ni pridobila premoženja, saj znesek 43.000,00 EUR prestavlja zgolj spremenjeno obliko premoženja, katerega lastnica je že bila. Meni, da bi ji po zakonu pripadal 50 % delež na nepremičninah, ki so bile pridobljene v času trajanja zunajzakonske skupnosti, kakor tudi na premičnem premoženju, in da je v konkretni zadevi šlo za dogovor, da se ji namesto solastniškega deleža na nepremičninah in premičninah izplača adekvaten del v denarju. Toženka se s tem ne strinja in ugotavlja, da upravičenka pred vložitvijo tožbe ni bila zemljiškoknjižna lastnica ali solastnica nepremičnine. Pri delitvi skupnega premoženja se šteje, da sta deleža na njem enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju. Pred vložitvijo tožbe je bila prosilka nosilka lastninske pravice na premoženju, ki sta ga z bivšim partnerjem ustvarila v času trajanja zunajzakonske skupnosti skupaj. Zato ni mogla samostojno razpolagati s svojo pravico. Skupni lastniki skupno uporabljajo stvar in z njo razpolagajo ter solidarno odgovarjajo za obveznosti, ki nastanejo v zvezi s skupno stvarjo (72. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ)) in nimajo pravice prostega razpolaganja. Ker je med bivšima partnerjema obstajal spor o obsegu skupnega premoženja in deležev na njem, je bila upravičenka „primorana“ uveljavljati svojo pravico v sodnem postopku, v katerem je sklenila dogovor o izplačilu 43.000,00 EUR. V sodni poravnavi je zavedeno, da so s sklenitvijo poravnave urejena vsa medsebojna razmerja pravnih strank iz urejanja skupnega premoženja. Za zgolj spremenjeno obliko tega premoženja (denarno protivrednost) bi po oceni organa prišlo, če bi bil v teku nepravdni postopek zaradi delitve premoženja, ko obseg in delež skupnega premoženja ne bi bil sporen. V obravnavi zadevi pa upravičenka pred sodnim postopkom ni imela pravice prostega razpolaganja s skupno lastnino. Npr. svojega deleža (za katerega zatrjuje, da ji je pripadal že pred sodnim postopkom) ni mogla prodati, oddati, obremeniti. Zato je bil potreben sodni postopek, v katerem je sklenila sodno poravnavo. Če upravičenka ne bi sprožila sodnega postopka (za katerega ji je bila dodeljena BPP), na podlagi skupne lastnine ne bi mogla pridobiti denarne protivrednosti.

3. Zato toženka ugotavlja, da je tožnica v tem postopku delno uspela in pridobila premoženje, in sicer v znesku 10.000,00 EUR. Ker nasprotna stranka ni dolžna povrniti pravdnih stroškov, ni podana podlaga, da bi Republika Slovenija karkoli izterjala od nasprotne stranke niti ni nasprotna stranka povrnila nobenih stroškov postopka, zato je upravičenka dolžna povrniti polovico stroškov, ki so bili izplačani iz sredstev BPP v tej zadevi, to je 2.635,57 EUR (1/2 od 5.271,13 EUR, ki so bili odvetniku A. A., ki je po BPP zastopal tožnico v tem postopku, priznani po sklepu Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. Bpp 260/2021 z dne 18. 11. 2022), skladno s četrtim in petim odstavkom 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Prejeti znesek v višini 10.000,00 EUR ne predstavlja preživnine ali odškodnine za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje, hkrati pa znesek 2.635,57 EUR ne presega 5.000,00 EUR, to je polovice prejetega zneska na podlagi sodne poravnave z dne 28. 9. 2022. **Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**

4. Tožnica je vložila tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da je med strankama sporno, ali je tožnica v navedenem pravdnem postopku pridobila premoženje1. Navaja, da je v pravdi vložila ugotovitveno tožbo, in sicer da se ugotovi obseg skupnega premoženja. Z ugotovitveno tožbo se zahteva, da sodišče le ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pa pristnost oziroma nepristnost kakšne listine. V nobenem primeru pa se z ugotovitveno tožbo ne more pridobiti premoženje, saj je za navedeno treba podati dajatveni zahtevek. Ta v navedeni pravdni zadevi ni bil podan, zaradi česar meni, da je zaključek toženke iz izpodbijane odločbe, in sicer da je tožnica v navedeni pravdni zadevi pridobila premoženje, zmoten in brez pravne ter dejanske podlage. Hkrati z ugotovitvijo obsega skupnega premoženja pa je tožnica s tožbo v navedenem pravdnem postopku zahtevala tudi delitev skupnega premoženja, in sicer z zahtevkom po izplačilu protivrednosti njenega deleža na skupnem premoženju (III. točka tožbenega zahtevka). Nesporno je, da je v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Mariboru II P 186/2021 bila sklenjena sodna poravnava dne 28. 9. 2022, s katero se je bivši izvenzakonski partner tožnice B. B., iz naslova skupnega premoženja zavezal tožnici plačati znesek 43.000,00 EUR. Sklenjena sodna poravnava pa se lahko nanaša zgolj na tožbeni zahtevek, torej na ugotovitev skupnega premoženja in nato na delitev skupnega premoženja z izplačilom protivrednosti deleža tožnice na skupnem premoženju.

5. Navaja, da je že v odgovoru na dopis toženke pojasnila, da pri izpolnitvi obveznosti po sodni poravnavi, sklenjeni v navedenem pravdnem postopku, ne gre za pridobitev premoženja, ampak samo za spremembo oblike premoženja, in sicer namesto solastniškega deleža na nepremičninah in premičninah, ki predstavljajo skupno premoženje, izplačilo adekvatnega dela v denarju. S predmetno poravnavo tako tožnica ni pridobila nobenega premoženja, ampak je bilo z njo zgolj sporazumno dogovorjeno, da se bo skupno premoženje strank razdelilo tako, da bo tožnica namesto deleža na skupnem premoženju prejela njen adekvatni del v denarju. Tožnici je v vsakem primeru že pred vložitvijo tožbe v navedeni pravdni zadevi pripadal njen delež na skupnem premoženju, zaradi česar se je v navedenem pravdnem postopku zgolj ugotovil obseg skupnega premoženja in je nato tudi prišlo do delitve tako ugotovljenega skupnega premoženja. Zato tožnica šteje, da v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Mariboru II P 186/2021 ni pridobila nobenega premoženja, ampak je šlo zgolj za ugotovitev obsega skupnega premoženja, torej za ugotovitev obsega premoženja, ki sta ga tožnica in njen bivši zunajzakonski partner ustvarila za čas skupnega življenja ter nato za delitev tako ustvarjenega premoženja, nista izpolnjena oba pogoja iz prvega odstavka 48. člena ZBPP, zaradi česar je izpodbijana odločba nezakonita in nepravilna. Predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi in se odloči, da tožnica ni dolžna povrniti zneska v višini 2.635,57 EUR oz. podrejeno, da se izpodbijana odločba odpravi in se zadeva vrne toženki v ponovni postopek. Priglaša pa tudi stroške postopka.

6. Toženka po pozivu sodišča odgovora na tožbo ni podala, je pa sodišču predložila upravni spis.

**Odločanje po sodnici posameznici**

7. Sodni senat je 6. 6. 2023 na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sprejel sklep, da o zadevi odloča sodnica posameznica.

**K I. točki izreka**

8. Tožba ni utemeljena.

9. V obravnavani zadevi je sporna odločitev organa o naložitvi povračila stroškov tožnici. Organ je svojo odločitev oprl na peti odstavek 48. člena ZBPP, ki določa, da če je upravičenec do BPP na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, je, razen v primeru iz drugega odstavka tega člena, dolžan povrniti Republiki Sloveniji polovico stroškov, ki so bili plačani iz naslova BPP, pri čemer znesek vračila v nobenem primeru ne sme presegati polovice vrednosti premoženja oz. dohodkov, prejetih na podlagi sklenjene poravnave. V prvem odstavku 48. člen ZBPP še določa, da če je upravičenec do BPP delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oz. dohodke, je dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oz. tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona. Po tretjem odstavku istega člena se od upravičenca v nobenem primeru ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil. 10. Sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločitev pravilna, organ pa je zanjo navedel razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami pa še navaja:

11. V obravnavani zadevi ni sporno, da je bila tožnici na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. Bpp 260/2021 z dne 19. 4. 2021 odobrena BPP v zadevi Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. II P 186/2021. Prav tako med strankama ni sporno, da se je navedena pravdna zadeva končala s sklenitvijo sodne poravnave z dne 28. 9. 2022, s katero se je bivši zunajzakonski partner tožnice iz naslova skupnega premoženja zavezal tožnici plačati znesek 43.000,00 EUR v treh obrokih, pri čemer je nadalje nesporno med strankama, da je ta tožnici v času izdaje izpodbijane odločbe že poravnal prvi obrok v višini 10.000,00 EUR. Nadalje med strankama ni sporno, da so bili odvetniku A. A., za zastopanje tožnice v navedenem pravdnem postopku po BPP priznani in izplačani po sklepu Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. Bpp 260/2021 z dne 18. 11. 2022 stroški v višini 5.271,13 EUR. Nadalje med stranka ni tudi spora o tem, da nasprotna stranka (bivši zunajzakonski partner tožnice) ni bila dolžna povrniti stroškov postopka in jih tudi ni povrnila (kot razvidno sicer tudi iz sklenjene sodne poravnave).

12. Morebitna obveznost vračila BPP je torej poleg okoliščin, ki izhajajo iz prvega odstavka 48. člena ZBPP v zvezi s petim odstavkom ZBPP, da je namreč upravičenec do BPP na podlagi sklenjene izven/sodne poravnave pridobil premoženje oz. dohodke in da Republika Slovenija stroškov, ki so bili dejansko plačani za BPP, ni v celoti dobila oz. izterjala od nasprotne stranke, lahko odvisna tudi od nadaljnje okoliščine iz tretjega odstavka istega člena, namreč ali oz. koliko je upravičenec v postopku tudi dejansko dobil. Enotna in ustaljena upravnosodna praksa te okoliščine ne enači zgolj z uspehom v sodnem postopku, temveč z dejansko pridobitvijo premoženja, s katerim lahko upravičenec razpolaga, kar v primerih denarne terjatve pomeni izplačilo določenega zneska2. V konkretni zadevi je nesporno tožnica prejela prvi obrok po sodni poravnavi v višini 10.000,00 EUR. Posledično tudi znesek zahtevanega vračila stroškov ne presega polovice vrednosti premoženja, prejete na podlagi poravnave.

13. Sporno med strankama pa je, ali ta znesek 10.000,00 EUR ki ga je tožnica pridobila na podlagi sklenjene sodne poravnave v navedenem pravdnem postopku, predstavlja (novo) premoženje. Tožnica namreč trdi, da ne gre za pridobitev premoženja, ampak samo za spremembo oblike premoženja, in sicer namesto solastniškega deleža na nepremičninah in premičninah, ki predstavljajo skupno premoženje, izplačilo adekvatnega dela v denarju.

14. Sodišče šteje, da ta ugovor ni pravilen. Namen ZBPP je namreč uresničevanje pravice do sodnega varstva v obliki BPP osebam, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi zmogle uresničevati. Zato pri preučevanju subjektivnega pogoja prosilca toženka po ZBPP upošteva le tisto premoženje, s katerim prosilec dejansko lahko razpolaga (in je pravnoformalno prosilčevo). Ker je bil med tožnico in njenim bivšim zunajzakonskim partnerjem sporen že sam obseg skupnega premoženja, je jasno, da tožnica, čeprav resda skupno premoženje nastane izvirno, na podlagi zakona, pravnoformalno ni mogla razpolagati z zatrjevanim skupnim premoženjem (in predhodno zahtevati njegove delitve), saj je morala najprej z vložitvijo tožbe v navedenem pravdnem postopku sploh dokazati, da je zatrjevano skupno premoženje res tudi njeno, in sicer v vtoževanem obsegu. Zato organ pravilno tudi ni štel zatrjevanega premoženja3 v tožničin premoženjski cenzus (kot pogoj za dodelitev BPP po ZBPP), ki bi ga sicer tožnica z zatrjevanim premoženjem krepko presegla, saj tožnica z navedenim premoženjem ob vložitvi zahteve za dodelitev BPP še ni razpolagala, čeprav je na podlagi zakona to njena „speča pravica“, ki pa se aktivira šele, če v postopku uspešno izkaže okoliščine pridobivanja skupnega premoženja z delom oz. odplačno v času trajanja zunajzakonske zveze.

15. Sodišče še pripominja, da če bi bilo pravilno tožničino stališče, da je že prej razpolagala z navedenim premoženjem, s sklenitvijo sodne poravnave pa se je le spremenila njena oblika, potem bi morala priglasiti to premoženje v zahtevi za dodelitev BPP (tega ni storila), zato bi organ lahko naknadno ugotovil, da je neupravičeno prejela BPP, saj presega premoženjski cenzus po ZBPP, in v celoti zahteval povrnitev stroškov, ki so bili izplačani njenemu odvetniku po BPP, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (43. člen ZBPP).

16. Glede tožničinega ugovora, da je v pravdnem postopku postavila le ugotovitveni zahtevek in ne dajatvenega in da že zato ni mogla pridobiti premoženja, sodišče ugotavlja, da lastninska pravica na skupnem premoženju nastane izvirno, zato je pravilno v pravdnem postopku tožnica zahtevala ugotovitev obsega skupnega premoženja z ugotovitveno tožbo in ne z dajatveno, s katero v postopku glede na navedeno ne bi uspela, vendar pa navedeno, ali se je v pravdnem postopku postavil ugotovitveni ali dajatveni zahtevek (glede na civilnopravna naziranja, na kakšen način lastninska pravica v posameznih primerih nastane), ne vpliva na samo definicijo pridobitve premoženja v smislu ZBPP, kot to zmotno navaja toženka. Po oceni sodišča bi bilo neustavno razlikovanje med izvirnimi in izvedenimi načini pridobitve lastninske pravice (in s tem posledično razlikovanje v pridobitvi premoženja v smislu ZBPP na podlagi ene ali druge oblike pridobitve lastninske pravice), če bi le za stranke, ki pridobijo lastninsko pravico na premoženjskih pravicah oz. stvareh izvirno, ugotavljali, da so ti premoženje že imeli, zato so oproščeni povrnitve stroškov BPP (s tem, da se to premoženje ne upošteva na začetku v premoženjskem cenzusu prosilca). Pri obeh načinih pridobitve lastninske pravice je namreč ključno, da je bilo treba v primeru spora vložiti tožbo, da so upravičenci v primerih ugodilne sodne odločbe dejansko predmet lastninske pravice tudi realno pridobili in z njim razpolagali (oz. pri izvirnih pridobitvah, da so „spečo pravico“ aktivirali in da se je ugotovilo, da so njihovi (skupni) lastniki ter so posledično lahko zahtevali delitev skupnega premoženja). To pa v smislu ZBPP pomeni, da so pridobili premoženje, ki ga prej niso imeli (oz. so imeli le spečo pravico do tega premoženja).

17. Določba 48. člena ZBPP namreč govori o pridobitvi premoženja. Navedeno pomeni, da je premoženje upravičenca zaradi uspeha v postopku večje, kot bi bilo brez uspeha v postopku, za katerega je bila odobrena BPP. Okoliščine, ki jih navaja tožnica v tožbi, zato na odločitev v obravnavani zadevi ne vplivajo.4 Če tožnica te tožbe ne bi vložila, do ugotovitve obsega skupnega premoženja med pravdnima strankama in do same delitve skupnega premoženja (in s tem tudi do končnega izplačila denarnega zneska namesto solastnega deleža na razdeljenem skupnem premoženju) ter s tem formalno in dejansko do pridobitve tega premoženja, ne bi prišlo. Kot pa že navedeno, če bi se štelo, da imajo upravičenci do BPP pri izvirnih pridobitvah lastninske pravice premoženjske pravice že od vsega začetka, bi moralo biti vključeno to premoženje tudi v ugotavljanje njihovega premoženjskega stanja pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za dodeljevanje BPP.

18. Glede na navedeno je zato brezpredmeten tožbeni ugovor, da je tožnica z ugotovitveno tožbo le ugotavljala obseg skupnega premoženja, ki je tožnici že pred vložitvijo tožbe pripadal (pri čemer je bil sporen med pravdnima strankama že sam obseg skupnega premoženja in brez vložitve tožbe (in posledično sklenjene sodne poravnave) kljub sicer načelni izvirni pridobitvi lastninske pravice na skupnem premoženju tožnica te ne bi mogla uveljavljati in s tem premoženjem ne razpolagati).

19. Na podlagi navedenih nespornih dejstev sodišče ugotavlja, da je toženka imela podlago v 48. členu ZBPP, da zaradi sklenjene sodne poravnave, s katero je tožnica pridobila premoženje, s katerim prej ni razpolagala, polovico zneska, izplačanega izvajalcu BPP (odvetniku tožnice), zahteva v povrnitev. Dolžnost vrnitve je vezana na pridobljeno premoženje, če to premoženje ni tisto, navedeno v drugem odstavku 48. člena ZBPP (konkretno premoženje pa ne predstavlja preživnine ali odškodnine za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje). Neutemeljene so posledično tožbene navedbe, da tožnica s sklenitvijo obravnavane sodne poravnave ni pridobila premoženja, kar izhaja tudi iz besedila sodne poravnave, temveč je šlo le za obliko spremembe premoženja. Sodišče zato zaključuje, da so pogoji iz 48. člena ZBPP izpolnjeni.

20. Glede na povedano je sodišče, ker je spoznalo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in zakonit, odločba pa je pravilna in na zakonu utemeljena, tožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 21. O zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave, saj med strankama ni sporno samo dejansko stanje, sporna pa je pravilna uporaba materialnega prava – ali izplačilo denarja tožnici po sklenjeni sodni poravnavi v pravdnem postopku predstavlja pridobljeno premoženje v smislu petega odstavka 48. člena ZBPP (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka**

22. O priglašenih stroških tožnice je sodišče odločilo v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

1 Tožnica je v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Mariboru II P 186/2021 vložila tožbo za ugotovitev skupnega premoženja, in sicer, da se ugotovi: 1. da v skupno premoženje pravdnih strank spadajo vlaganja v nepremičnini parc. št. 51/3 in 51/4 obe k.o. ... v vrednosti 80.000,00 EUR, na katerih znaša delež tožnice 1/2, torej 40.000,00 EUR (I. točka tožbenega zahtevka) ter 2. da v skupno premoženje pravdnih strank spadajo premičnine: mini bager TAKEUCHI TB250 s pripadajočimi dodatki (hidravlična planirna žlica, powerlift / grajfer,...), mini bager TAKEUCHI TB219A z žicami TB 219 set + MHM BOT SISTEM, kamion LKW DB 1528 Kipper, iden. št. ..., priklopno vozilo BARTHAU, št. šasije ..., cepilnik 523 ccm Modeli prirobnica 32 Kw 2.250 Nm z dodatki, stružnica PROFICENTER 700 bQV- Bernardo, stroj za podvrtavanje ceste WITTE GSBL Typ. 08 BL, Bj. 1987, optični nivelir BNG32X z dodatki v znesku 252,00 EUR (račun št. 1557/2014 z dne 14.08.2014), rušilno kladivo TOOLSON PRO-AH 43, vrtalno kladivo MATRIX EHD 1250-30, vrtalno kladivo SCHEPPACH DH 12, osebno vozilo BMW 530D XDRIVE št. šasije ..., kombinirano vozilo Mercedes Sprinter Doka, original št. šasije ..., štirikolesnik BRP CAN-AM / OUTLANDER MAX 570 T3, traktor SAME DELFINO 35, gozdarski vitel z dodatki in harmonika ALPEN CLASSIC 38/3, na katerih znaša delež tožeče stranke 1/2 (II. točka tožbenega zahtevka). 2 Tako odločitve v zadevah Upravnega sodišča RS II U 268/2015, I U 329/2015 in I U 1987/2014. 3 Tožnica je namreč v navedenem pravdnem postopku postavila zahtevek v višini 257.726,42 EUR s pripadki, kot razvidno iz predložene kopije tožbe v upravnem spisu. 4 Primerjaj sodbo Upravnega sodišča RS II U 355/2017 z dne 22. 8. 2018, točka 8 obrazložitve.