Jedro

Izguba pravic iz zavarovalne pogodbe zaradi vožnje pod vplivom alkohola je dogovorjena zaradi kršitve pogodbenih določb in določb zavarovalnih pogojev. Določba o ekskulpaciji vinjenega voznika je izjema od splošnega pravila o izgubi pravic. Zato se je v sodni praksi uveljavilo stališče, da zavarovanec kljub obstoječi domnevi o alkoholiziranosti ne izgubi svojih pravic samo takrat, kadar je do nastanka škode prišlo zaradi zunanjega, samostojnega vzroka, torej takega, da zavarovančeva vinjenost nikakor ni vplivala na nastanek in obseg škode.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da mora plačati tožnici 1.202.136 SIT s pp, ker je zaradi vožnje pod vplivom alkohola izgubil kritne pravice iz zavarovalne pogodbe, tožnica pa je oškodovancu iz prometne nesreče izplačala odškodnino in lahko povrnitev plačanega terja od toženca. Tožbeni zahtevek je zavrnilo le v manjšem obrestnem delu in še odločilo o pravdnih stroških.

Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem prisodilnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Toženec v pravočasni reviziji proti sodbi sodišča druge stopnje uveljavlja revizijske razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga tako spremembo obeh sodb, da se tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa razveljavitev obeh sodb in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Revizija opozarja, da je toženec že v postopku na prvi stopnji ugovarjal, da odškodnina ni bila izplačana v skladu z določbami Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Oškodovancu je bila na podlagi izvensodne poravnave izplačana neprimerno višja odškodnina, kot bi jo v konkretnem primeru določilo sodišče. S tem vprašanjem se ni ukvarjalo nobeno od sodišč. Tožnica je tista, ki bi morala dokazati višino iztoževane škode. Ker tega ni, bi moralo sodišče že iz tega razloga zavrniti tožbeni zahtevek. Razlogi sodišča prve stopnje o temelju zahtevka so sami s seboj v nasprotju, saj iz dokaznega postopka nedvomno izhaja, da je toženec pred trčenjem že ustavil. Sicer pa se toženec sklicuje na svoje dosedanje navedbe, zlasti na svoje navedbe v pritožbi.

Revizija je bila vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena novega Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki ga je treba v tej pravdni zadevi uporabiti zato, ker je sodišče prve stopnje sodbo izdalo po uveljavitvi novega zakona).

Revizija ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v razlogih svoje sodbe natančno ugotovilo potek prometne nesreče, do katere je prišlo 21.9.1996 v naselju Glinsko v ostrem nepreglednem desnem ovinku. Toženec je zaradi vožnje pod vplivom alkohola vozil z neprilagojeno hitrostjo in v ovinku zavrl, zaradi česar ga je zaneslo v levo, kjer je trčil v nasproti vozečega motorista. Trditve, da je pred trčenjem že ustavil, so predstavljale nedovoljeno pritožbeno novoto in take trditve tudi revizijsko sodišče ne more upoštevati. V razlogih sodišča prve stopnje o poteku prometne nesreče ni nikakršnega nasprotja, kot tudi ne v razlogih, da tožencu ni uspelo dokazati, da ni vzročne zveze med njegovo alkoholiziranostjo (po več urah po trčenju je imel še 1,52 promila alkohola v krvi) in nastalo škodo, saj je ustrezne dokazne predloge za vpogled v kazenski spis in za izvedenca cestnoprometne stroke umaknil. Trditve o oškodovančevem prispevku kar v višini 50 odstotkov so bile v vseh stadijih tega pravdnega postopka povsem pavšalne. Ker je že tožnica ocenila, da je zaradi načina vožnje oškodovanec prispeval k nastanku škode v višini 20 odstotkov in to upoštevala pri izplačilu odškodnine, ob nekonkretiziranih toženčevih trditvah in umiku dokaznih predlogov razlogi obeh sodišč o tej okoliščini niso mogli biti obširnejši, vendar glede na ugotovljeno dejansko stanje niso v nasprotju sami s seboj. Toženčevega pavšalnega sklicevanja na pritožbene trditve revizijsko sodišče ne more upoštevati, ker je revizija izredno pravno sredstvo z ožjim obsegom in ožjimi razlogi izpodbijanja kot pritožba.

Pravkar pojasnjeno pomeni, da so materialnopravno pravilni razlogi obeh sodišč glede temelja tožbenega zahtevka. Toženec je vozil pod vplivom alkohola in te okoliščine glede na kazensko obsodilno sodbo že v postopku na prvi stopnji ni izpodbijal. Zaradi take vožnje je na podlagi zavarovalne pogodbe in 3. točke prvega odstavka 3. člena pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti - AO-95 izgubil svoje pravice iz zavarovanja. Z vožnjo pod vplivom alkohola je kršil pogodbeno obveznost iz zavarovalne pogodbe. Izjeme iz drugega odstavka 3. člena navedenih pogojev o neobstoju vzročne zveze med alkoholiziranostjo in nastankom škode ni dokazal. Poleg teh pravilnih razlogov obeh sodišč revizijsko sodišče še dodaja, da je v tovrstnih sporih pomembno predvsem, da je izguba pravic iz zavarovalne pogodbe zaradi vožnje pod vplivom alkohola dogovorjena zaradi kršitve pogodbenih določb in določb zavarovalnih pogojev. Določba o ekskulpaciji vinjenega voznika je izjema od splošnega pravila o izgubi pravic. Zato se je v sodni praksi uveljavilo stališče, da zavarovanec kljub obstoječi domnevi o alkoholiziranosti ne izgubi svojih pravic samo takrat, kadar je do nastanka škode prišlo zaradi zunanjega, samostojnega vzroka, torej takega, da zavarovančeva vinjenost nikakor ni vplivala na nastanek in obseg škode. Takih okoliščin v zvezi z neobstojem vzročne zveze pa toženec ni niti zatrjeval. Zmotna je revizijska trditev, da tožnica ni dokazala višine škode v povezavi z vprašanjem primernosti izplačane odškodnine. Neutemeljen je predvsem očitek, da se s tem vprašanjem sodišči nista ukvarjali. Sodišče prve stopnje je o tem toženčevem tudi sicer pavšalnem ugovoru navedlo pravilne razloge na podlagi izvedenega dokaznega postopka, v katerem ni vpogledalo samo izvensodne poravnave, pač pa tudi vso medicinsko dokumentacijo o zdravljenju oškodovančeve poškodbe (večkratni prelom leve goleni) in še strokovno mnenje, pridobljeno pred sklenitvijo poravnave. O obsegu in vrstah škode ter višini odškodnine je navedlo razloge na koncu četrte strani svoje sodbe. Ti razlogi so pravilni in zadostni, glede na nekonkretiziranost toženčevega ugovora pa niti niso mogli biti obširnejši. Ker uveljavljani revizijski razlogi niso utemeljeni, je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo toženčevo revizijo.