Jedro

Zakon ne predvideva, da se pri ugotavljanju vrednosti premoženja presoja, kakšna je možnost prodaje oziroma drugačnega načina unovčenja nepremičnin ali da bi moralo premoženje prinašati prihodek.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja ter v obliki oprostitve plačila stroškov v postopku s tožbo na plačilo odškodnine. V obrazložitvi odločbe navaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v kateri je navedel, da potrebuje brezplačno pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja ter v obliki oprostitve plačila stroškov v postopku s tožbo na plačilo odškodnine zoper A.A. in B.B. zaradi krutega, surovega ravnanja in zanemarjanja mld. prosilca. Tožnik živi skupaj z očetom in stricem. Šteje se, da po določbi 23. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) šteje njegova družina dva člana, saj se stric ne upošteva kot njegov družinski član. Skladno s 14. členom ZBPP v zvezi s 27. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih se brezplačna pravna pomoč ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke ali premoženje, ki dosegajo ali presegajo višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka – v letu 2012 je to 13.780,00 EUR. V skladu s 24. členom navedenega zakona se kot premoženje po tem zakonu med drugim ne upošteva stanovanje oziroma hiša, v kateri posameznik oziroma družina živi do vrednosti primernega stanovanja. Tožnik je v svoji vlogi navedel, da je solastnik parcele št. 822/4 k.o. ..., ki jo je pridobil s sklenjeno sodno poravnavo pred Okrajnim sodiščem v Domžalah opr. št. I K 42682/2011 z dne 4. 4. 2012 in sicer namesto plačila preživnine s strani matere B.B. Lastninska pravica še ni vpisana v zemljiško knjigo. Stvarnopravni zakonik s tem v zvezi z 42. členom določa, da se lastninska pravica pridobi s pravnomočno sodno odločbo ali dokončno odločbo upravnega organa, razen če zakon določa drugače. Na podlagi navedenega je bilo potrebno delež nepremičnine, ki je v lasti tožnika upoštevati kot njegovo premoženje. Ugotovljeno je bilo, da ta nepremičnina v naravi predstavlja travnik, stanovanjsko stavbo in dve gospodarski poslopji. Vrednost same stanovanjske stavbe po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju GURS) dosega 174.263,00 EUR, vrednost dela, ki odpade na tožnika pa tako dosega 21.782,87 EUR (1/8 vrednosti). Ker gre za nepremičnino, v kateri tožnik ne živi, se pri ugotavljanju vrednosti upošteva celotni delež. Že iz navedenega sledi zaključek, da ima tožnik v lasti premoženje, ki presega omenjeni cenzus v znesku 13.780,00 EUR. Tožena stranka je preverila tudi možnost za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči, saj je tožnik navajal, da je prebolel tumor na ledvički, zaradi česar mora še vedno hoditi na zdravniške preglede v Ljubljano, vendar tudi te oblike brezplačne pravne pomoči ni bilo mogoče dodeliti, saj se ta lahko dodeli, če njegovo premoženje in premoženje njegove družine ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Glede na to, da je prošnja zavrnjena iz finančnega razloga, se izpolnjevanje vsebinskega kriterija ni presojalo.

Tožnik v tožbi navaja, da delež premoženja tožniku ne prinaša nobenega prihodka niti ga tožnik ne more vnovčiti, saj sploh še ni vpisan kot lastnik nepremičnine v zemljiški knjigi. Tožena stranka tudi ni upoštevala, da solastni delež dejansko predstavlja sredstva za preživljanje tožnika. Ker je to nadomestilo za preživljanje, ga ni mogoče upoštevati kot premoženje tožnika. Tožnik oporeka tudi vrednosti nepremičnine, saj predmetna stanovanjska stavba ne stoji le na parceli št. 822/4, temveč še na drugi parceli, zato avtomatično ne znaša najmanj 174.263,00 EUR. V dokaz prilaga mapno kopijo, ki jo je pridobil na portalu GURS, iz katere je razvidno, da stanovanjska hiša delno stoji tudi na drugi parceli. Tožena stranka je torej zmotno ugotovila premoženjsko stanje tožnikove družine, v posledici pa je zmotno uporabila materialno pravo, zato tožnik sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in samo odloči o stvari, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da se v skladu z določbo 42. člena Stvarnopravnega zakonika lastninska pravica pridobi s pravnomočno sodno odločbo ali dokončno odločbo upravnega organa, razen če zakon določa drugače. Torej je tožnik lastninsko pravico na predmetni nepremičnini že pridobil na podlagi sodne poravnave, sklenjene pred Okrajnim sodiščem v Domžalah, ki vsebuje tudi zemljiškoknjižno dovolilo. S pravnomočnostjo predmetne sodne poravnave je tožnik postal solastnik nepremičnine. Predmetna nepremičnina se upošteva kot premoženje tožnika in njegove družine, ker v njej ne živi. Zakon ne predvideva, da se pri ugotavljanju vrednosti premoženja presoja, kakšen je pravni naslov za pridobitev nepremičnin niti kakšna je možnost prodaje oziroma drugačnega načina unovčenja nepremičnin. V zvezi z navedbo, da je tožnik nepremičnino pridobil namesto plačila preživnine pa tožena stranka pripominja, da v kolikor bi namesto nepremičnine pridobil denarna sredstva v skladu z določbami Zakona o socialno varstvenih prejemkih, bi se tudi ta vštela v lastni dohodek prosilca. V zvezi z vrednostjo ugotovljenega deleža na nepremičnini pa iz javno dostopnih podatkov GURS izhaja, da na parceli št. 822/4 k.o. ... stojita stanovanjska stavba in nestanovanjska stavba, pri čemer stanovanjska stavba v celoti stoji na tej parceli, katere solastnik je tožnik. Čeprav tožnik ni navedel, na kateri drugi parceli naj bi stala stavba, tožena stranka pripominja, da na podlagi pridobljenih podatkov in po vpogledu v grafični prikaz nepremičnin na sosednji parceli št. 822/1 navedena nepremičnina ne stoji. Grafični prikazi, ki so javno dostopni na portalu prostor, niso natančni. Ti prikazi so sestavljeni z letalskih posnetkov terena in prostorskih načrtov, zaradi česar so možni zamiki. Namenjeni so zgolj grobi orientaciji v prostoru in ne odražajo stanja v naravi. Tožena stranka še navaja, da pri izračunu vrednosti ni bila upoštevana tudi vrednosti samega zemljišča, saj je že vrednost hiše presegla cenzus, določen v ZBPP in Zakonu o socialno varstvenih prejemkih. Tožena stranka predlaga, naj se tožba kot neutemeljena zavrne.

Tožnik v pripravljalni vlogi ponovno poudarja, da je pridobljeno premoženje nadomestilo za preživljanje za obdobje od leta 2010 do vključno novembra 2017. Razen tega se je B.B. v preteklosti plačevanju preživnine tudi izmikala in ravno zato je bila sklenjena sodna poravnava, na podlagi katere je imenovana na tožnika prenesla solastni delež. Treba je upoštevati, da predmetna nepremičnina tožniku ne prinaša nobenih prihodkov niti je tožnik ne more prodati, saj je lastnik le do 1/8, ostali solastniki pa so nezainteresirani za odkup tožnikovega solastnega deleža. Tožnik ne zavlačuje z vpisom v zemljiško knjigo. Nepremičnine ni bilo možno nemudoma vpisati zato, ker se je potrebovala še odobritev upravne enote, saj je del zemljišča kmetijskega. Če se bo to premoženje upoštevalo, bo tožniku onemogočen dostop do sodišča in sicer tako v postopku zaradi uveljavitve odškodnine kot tudi v postopku razdelitve solastnine na nepremičnini na parc. št. 822/4 k.o. ... Tožnik bo namreč prisiljen za pridobitev sredstev za njegovo preživljanje predlagati sodno razdelitev solastnine, kar pa si glede na premoženjsko stanje ne bo mogel privoščiti, saj gre za zelo drag postopek. Samo solastništvo nepremičnine mu še ne daje nikakršnih sredstev za preživljanje, kvečjemu dodatne stroške. Tožnikov pooblaščenec obžaluje, da je v sodni poravnavi v zameno za preživnino vzel navedeno nepremičnino.

K točki I izreka: Tožba ni utemeljena.

ZBPP v 13. členu določa, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine se smiselno uporabljajo določbe Zakona o socialno varstvenih prejemkih. Le-ta je nadomestil Zakon o socialnem varstvu. Skladno s 14. členom ZBPP v zvezi s 27. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih se brezplačna pravna pomoč ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki se upoštevajo po tem zakonu, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Sodišče je ocenilo, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da niso podani pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči iz 14. člena ZBPP. Sodišče glede navedenega sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na utemeljitev tožene stranke. Sodišče zgolj poudarja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da je tožnik navedel, da je solastnik parcele št. 822/4 k.o. ..., ki jo je pridobil s sklenjeno sodno poravnavo pred Okrajnim sodiščem v Domžalah. Pravilno je tudi ugotovila, da se lastninska pravica pridobi s pravnomočno sodno odločbo in da vrednost same stanovanjske stavbe po podatkih GURS dosega 174.263,00 EUR, vrednost dela, ki odpade na tožnika pa tako dosega 21.782,87 EUR in ker gre za nepremičnino, v kateri tožnik ne živi, se pri ugotavljanju vrednosti upošteva celotni delež, kar pomeni, da ima tožnik v lasti premoženje, ki presega cenzus v znesku 13.780,00 EUR, prav tako pa tudi ni bilo mogoče dodeliti izjemne brezplačne pravne pomoči, saj se ta lahko dodeli, če premoženje prosilca in premoženje njegove družine ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, v konkretnem primeru pa je tudi ta vrednost presežena.

Sodišče ne more upoštevati tožbenih navedb, da pridobljeno premoženje tožniku ne prinaša nobenega prihodka niti ga tožnik ne more unovčiti, saj zakon ne predvideva, da se pri ugotavljanju vrednosti premoženja presoja, kakšna je možnost prodaje oziroma drugačnega načina unovčenja nepremičnin ali da bi moralo premoženje prinašati prihodek. Glede tožbene navedbe, da tožnik še ni vpisan kot lastnik nepremičnine v zemljiški knjigi pa sodišče pritrjuje stališču tožene stranke, da se lastninska pravica pridobi že s pravnomočno sodno odločbo, skladno z 42. členom Stvarnopravnega zakonika. V zvezi s tožbeno navedbo, da tožena stranka ni upoštevala, da solastni delež predstavlja sredstva za preživljanje tožnika, se sodišče tudi strinja z navedbo tožene stranke, da se tudi preživninski prejemki upoštevajo kot del premoženja. V 12. členu Zakona o socialno varstvenih prejemkih je namreč določeno, da se v lastni dohodek po tem zakonu štejejo med drugim tudi preživnina, nadomestilo preživnine in drugi prejemki, prejeti na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov otrok in pastorkov iz 2. in 3. točke 9. člena tega zakona (4. točka prvega odstavka 12. člena citiranega zakona). Sodišče se tudi strinja z vrednostjo nepremičnine, kot jo je postavila tožena stranka, saj ta vrednost izhaja iz uradnih evidenc, pri čemer po podatkih GURS nepremičnina v celoti stoji na parceli št. 822/4, torej je tožena stranka upoštevala uradne podatke in ni razloga v dvom glede točnosti teh podatkov.

Glede na vse navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo. Sodišče še pojasnjuje, da se po 10. členu Zakona o sodnih taksah v postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača. K točki II izreka: Po četrtem odstavku 25. člena ZUS-1 trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne, zato sodišče ni ugodilo zahtevi tožnika po povrnitvi stroškov postopka.