Jedro

Ni nobenega dvoma, da je dolžnik s podpisom Sporazuma prevzel obveznosti, ki ne le da so bistveno presegale njegovo premoženje, temveč je dolžnik s tem očitno prevzel obveznosti, ki so bile nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem. Dolžnik je prevzel solidarno poroštvo, ob tem, da ni imel premoženja, s katerim bi prevzete obveznosti lahko izpolnil.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru proti odpustu obveznosti upnika A. d. o. o. ugodi in se postopek odpusta obveznosti ustavi ter predlog za odpust obveznosti zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom odločilo, da se ugovor proti odpustu obveznosti, ki ga je vložil upnik A. d. o. o. zavrne.

2. Zoper sklep se je pritožil upnik A. d. o. o., iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da njegovi pritožbi ugodi in ugovoru zoper odpust obveznosti ugodi, sklep o odpustu obveznosti v celoti razveljavi ter zavrne odpust obveznosti.

3. Na pritožbo upravitelj ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožnik je že v svojem ugovoru navajal (enako pa ponavlja sedaj v pritožbi), da je dolžnik, kot zakoniti zastopnik družbe B. d. o. o., 19. 8. 2015 sklenil z njim Sporazum o pripoznavi in poravnavi obveznosti SV 585/15 (v nadaljevanju: Sporazum), s katerim se je tudi sam kot solidarni porok zavezal poleg glavnega dolžnika družbe B. d. o. o., plačati dolg do upnika / pritožnika v višini 31.296,68 EUR, v 7 obrokih po 4.000,00 EUR mesečno, zadnji 8. obrok pa v višini 3.296,68 EUR. Upnik trdi, da je dolžnik že tedaj vedel, da svojih obveznosti družba B. d. o. o. ne bo izpolnila in da tudi sam nima premoženja, da bi ob zapadlosti te prevzete obveznosti lahko izpolnil. Taka zaveza je bila po stališču upnika nesorazmerna z njegovim premoženjem, saj je bil v tistem času že nezaposlen. Pritožnik je tudi trdil, da mu je dolžnik lažno prikazoval, da je lastnik neobremenjenega stanovanja v vrednosti 70.000 EUR. Šlo naj bi za posamezni del stavbe 202, v stavbi št. ..., k. o. ... Dolžnik je upniku zamolčal, da je stanovanje obremenjeno s hipoteko banke v višini preko 66.000,00 EUR. Vse to kaže, da dolžnik tudi sam osebno ni imel nikoli namena plačati upnikove terjatve, pri čemer je ves čas lažno obljubljal, da bo to storil. Upnik tako ni mogel vedeti, da dolžnik ni sposoben opraviti plačila. Ker navedenega zneska ni bil zmožen plačati, je zanj to predstavljalo nesorazmerno obveznost glede na njegov premoženjski položaj.

6. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zaključilo, da je prepričano, da dolžnik s tem, ko se je kot solidarni porok 19 8. 2015 zavezal, da bo ob zapadlosti izpolnil vse obveznosti družbe B. d. o. o. do upnika, če tega ne bo storila navedena družba kot glavni dolžnik, ni prevzel obveznosti, ki bi bile nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, čeprav je bil od 23. 6. 2015 nezaposlen in je prejemal le 80% plače, ki jo je prejemal do tedaj (880,00 EUR), saj je glede na izkušnje lahko upravičeno pričakoval, da bo našel delo. Poleg tega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je imel premoženje, ki še ni bilo obremenjeno in je ob začetku stečaja znašalo 22.488,60 EUR. Sodišče prve stopnje je še navedlo, da je prepričano, da dolžnik, če ne bi bil prepričan v svoje sposobnosti in da bo obveznosti do upnika izpolnila družba B. d. o. o., in če bi ocenil, da so take obveznosti nesorazmerne z njegovim premoženjem, poroštva ne bi prevzel, saj je vedel za slabo finančno stanje družbe B. d. o. o., nad katerim se je 10. 9. 2015 začel stečaj.

7. V 399. členu ZFPPIPP so določene ovire za odpust obveznosti. Odpust obveznosti tako med drugim ni dovoljen, če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo (4. točka 399. člena ZFPPIPP). Pri presoji prekomernega zadolževanja dolžnika sodišče presoja ravnanje stečajnega dolžnika pri prevzemanju obveznosti kot fizične osebe.

8. Nad dolžnikom se je postopek osebnega stečaja začel 13. 3. 2017. Sporazum, s katerim je dolžnik kot solidarni porok prevzel obveznosti do upnika, je bil sklenjen 19. 8. 2015, kar pomeni, da je potrebno ravnanje dolžnika pri sklenitvi Sporazuma presojati z vidika 399. člena ZFPPIPP. Dolžnik je na zaslišanju povedal, da v času sklenitve Sporazuma ni predvidel, da bo izgubil službo ter da se je čutil sposobnega, da bo s plačo, ki jo je prejemal v Perutnini Ptuj, poravnal mesečno obveznost do upnika. Taka izpovedba je v nasprotju z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je bil dolžnik že od 23. 6. 2015 nezaposlen. To izhaja tudi iz dopisa tedaj že njegovega bivšega delodajalca Perutnina Ptuj (priloga k p. d. 211). Poleg tega je bila plača dolžnika v času od januarja do junija 2015 (torej pred nastopom brezposelnosti) cca 1.100 EUR neto, prevzeta mesečna obveznost do upnika iz Sporazuma pa 4.000 EUR. Dolžnik je bil v tistem času sicer tudi zakoniti zastopnik družbe B. d. o. o., ki pa je bila v času sklenitve Sporazuma ne le v slabem finančnem stanju, temveč očitno že insolventna, saj se je že dne 10. 9. 2015 (torej prej kot v 1 mesecu po sklenitvi Sporazuma) nad njo začel stečajni postopek.

9. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da čeprav je bil dolžnik v času sklenitve Sporazuma 19. 8. 2015 nezaposlen (od 23. 6. 2015) in je prejemal le 880,00 EUR, je glede na izkušnje lahko upravičeno pričakoval, da bo našel delo. Iz česa je sodišče prve stopnje črpalo navedeni razlog za svojo odločitev, v izpodbijani odločbi ni pojasnilo. Pritožba tudi pravilno opozarja na velik razkorak med prevzeto mesečno obveznostjo iz naslova solidarnega poroštva v višini 4.000,00 EUR in tedanjim mesečnim dohodkom dolžnika v višini zgolj 880,00 EUR. Ob nespornem dejstvu izjemno slabega finančnega stanja glavnega dolžnika, zaradi katerega se je prej kot v mesecu dni nad glavnim dolžnikom nato pričel stečajni postopek, pritožba utemeljeno trdi, da bi moral dolžnik zato, da bi dokazal, da ni prevzemal nesorazmernih obveznosti, konkretizirano navesti kako je v času sklenitve Sporazuma nameraval pridobiti sredstva za poplačilo prevzetih obveznosti. Zgolj dejstvo, da je imel ob začetku stečajnega postopka, nepremičnine v vrednosti 22.488,60 EUR, namreč tega ne izkazuje. Pritožba na tem mestu namreč utemeljeno opozarja, da je imel dolžnik ob začetku stečajnega postopka tudi obveznosti. Iz podatkov spisa (posodobljen končni seznam; p. d. 168) namreč izhaja, da je v tem postopku priznanih za 90.181,24 EUR terjatev. Poleg tega upnik v pritožbi utemeljeno tudi opozarja, da je v ugovoru trdil, dolžnik pa navedenega ni prerekal, da ga je dolžnik ob prevzemu poroštva zavedel s tem, ko je trdil, da ima stanovanje (nepremičnino) večje vrednosti (70.000,00 EUR), za katero se je kasneje izkazalo, da je obremenjena s hipoteko v višini več kot 66.000,00 EUR. Dejstva, ki jih stranka ne zanika, se štejejo za priznana (214. člen ZPP).

10. Dolžnik je sicer na naroku dne 17. 6. 2021 (p. d. 205) med drugim izpovedal tudi, da je imel v tistem času avto v vrednosti 45.000,00 EUR ter da je po izgubi službe (kar je bilo pred sklenitvijo Sporazuma), v bistvu izgubil vse, tudi avtomobil in stanovanje. Taka njegova izpovedba je v nasprotju z že navedeno ugotovitvijo, da je bil v času sklenitve Sporazuma 19. 8. 2015 že skoraj dva meseca brezposeln. Poleg tega pa iz dopisa UE Ptuj (p. d. 209) izhaja, da dolžnik avgusta 2015 tudi ni bil lastnik kakšnega avtomobila. Dolžnikova izpovedba o premoženjskem stanju v času sklenitve Sporazuma je torej v popolnem nasprotju z ostalimi podatki v spisu, na kar pravilno opozarja pritožba.

11. Poleg tega pa je ostal nepojasnjen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je prepričano, da dolžnik, če ne bi bil prepričan v svoje sposobnosti, da izpolni obveznosti družbe B. d. o. o. do upnika, in če bi ocenil, da so take obveznosti nesorazmerne z njegovim premoženjem, poroštva ne bi prevzel, saj je vedel za slabo finančno stanje družbe B. d. o. o., nad katerim se je 10. 9. 2015 začel stečaj.

12. Višje sodišče glede na podatke v spisu šteje, da se je dolžnik ob prevzemanju solidarnega poroštva moral in mogel zavedati, da obstoji velika verjetnost neplačila obveznosti s strani glavnega dolžnika. Bil je namreč zakoniti zastopnik glavnega dolžnika tj. družbe B. d. o. o. Glede na prevzeto poroštvo to pomeni, da bi moral in mogel vedeti, da bo celotno breme poplačila obveznosti do upnika padlo nanj osebno. Glede na gornje ugotovitve (ki jih je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje) pa ni nobenega dvoma, da je dolžnik s podpisom Sporazuma prevzel obveznosti, ki ne le da so bistveno presegale njegovo premoženje, temveč je dolžnik s tem očitno prevzel obveznosti, ki so bile nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem. Dolžnik je prevzel solidarno poroštvo, ob tem, da ni imel premoženja, s katerim bi prevzete obveznosti lahko izpolnil. Več kot očitno pa že tedaj teh obveznosti ni mogel izpolniti niti glavni dolžnik. Pojasnila, ki jih je v postopku z ugovorom upnika podal dolžnik, kako je nameraval poplačati prevzeto obveznosti, pa so se po presoji pritožbenega sodišča izkazala za neverodostojna – v času sklenitve Sporazuma je bil že nezaposlen, čeprav je izpovedal, da ni predvidel, da bo izgubil delo; v času sklenitve Sporazuma tudi ni imel nobenega avtomobila, čeprav je izpovedal, da je imel avto v vrednosti 45.000,00 EUR.

13. Tako ravnanje dolžnika je po zaključku višjega sodišča mogoče razlagati zgolj v luči lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja, ki je v ZFPPIPP določeno kot ovira za odpust obveznosti. Zakon z določbami o ovirah za odpust obveznosti želi preprečiti in sankcionirati zlasti nepremišljeno zadolževanje dolžnikov. Na podlagi vsega navedenega je mogoče zaključiti le, da je dolžnik nepremišljeno prevzel poroštvo, nesorazmerno svojemu finančnemu položaju, na kar je upnik pravilno opozarjal v svojem ugovoru, sodišče prve stopnje pa je te navedbe upnika v ugovoru napačno presodilo, saj s tem po oceni sodišča druge stopnje obstaja ovira za odpust obveznosti iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ki je dolžnik ni uspel izpodbiti.

14. Glede na navedeno je višje sodišče upnikovi pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep spremenilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) tako, da je ugovoru upnika A. d. o. o. proti odpustu obveznosti ugodilo in postopek odpusta obveznosti ustavilo ter predlog za odpust obveznosti zavrnilo (1. točka prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP).