Jedro

Pravna oseba se izbriše iz sodnega registra brez likvidacije: 1. če je prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila svoje obveznosti, ali 2. če ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, ali 3. če obstajajo drugi zakonski pogoji za izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije (prvi odstavek 427. člena ZFPPIPP). Ti izbrisni razlogi so samostojni in med seboj neodvisni, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ugovori upnikov zavrnejo in se ugotovi, da obstaja pri subjektu vpisa M. d.o.o., razlog za izbris iz sodnega registra brez likvidacije.

2. Zoper ta sklep se je pritožil upnik A. d.d., ki je predlagal pritožbenemu sodišču, da njegovi pritožbi ugodi in ustavi postopek izbrisa za družbo M. d.o.o. V pritožbi opozarja, da je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da okoliščina, da ima subjekt vpisa premoženje, sploh ni pomembna za obstoj izbrisnega razloga. V tej zvezi opozarja na določilo 443. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). V tej določbi je predpisano, da če se premoženje najde, potem ko te okoliščine ni več mogoče uveljavljati v postopku izbrisa, se opravi stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe. Glede na to, da se v postopku izbrisa ve za dolžnikovo premoženje, je po mnenju upnika to vsekakor razlog, da ni mogoče nadaljevati postopka izbrisa brez likvidacije. Izbris subjekta, ki ima v lasti nepremično premoženje, bi pomenil kršitev načela ekonomičnosti in racionalnosti. Upnik bo namreč prisiljen vložiti predlog za začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe, založiti predujem in plačati sodno takso.

3. Pritožba upnika ni utemeljena.

4. Pravna oseba se izbriše iz sodnega registra brez likvidacije: 1. če je prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila svoje obveznosti, ali 2. če ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, ali 3. če obstajajo drugi zakonski pogoji za izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije (prvi odstavek 427. člena ZFPPIPP). Ti izbrisni razlogi so samostojni in med seboj neodvisni, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. V obravnavani zadevi je registrsko sodišče izdalo sklep o začetku postopka izbrisa (prvi odstavek 434. člena ZFPPIPP), ker je presodilo, da obstaja pri subjektu vpisa M. d.o.o. izbrisni razlog iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP; ker torej subjekt vpisa ne posluje na registriranem poslovnem naslovu P. Sedež družbe je namreč bistvena sestavina, ki jo je treba obvezno registrirati v sodnem registru. To sestavino mora vsebovati prijava za vpis v register (47. člen Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1), prav tako pa je treba v sodni register prijaviti vsako spremembo sedeža družbe (48. člen ZGD-1). Sedež družbe mora biti naveden tudi na vseh dopisih družbe, ki jih družba pošilja svojim naslovnikom (45. člen ZGD-1). Sedež družbe je namreč kraj, ki je kot sedež družbe vpisan v register (29. člen ZGD-1), pri čemer je za sedež družbe mogoče določiti kraj, kjer družba opravlja dejavnost, ali kraj, kjer se v glavnem vodijo njeni posli, ali kraj, kjer deluje poslovodstvo družbe (30. člen ZGD-1). Poslovanje družbe na registriranem sedežu je torej tako pomembna okoliščina z vidika poslovanja in varnosti pravnega prometa, da je zakonodajalec določil, da je neposlovanje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, samostojni (in neodvisni) izbrisni razlog za izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije v skladu z določbami iz 7. poglavja (členi od 424 do 444.a členi) ZFPPIPP.

5. Pravna oseba, nad katero je bil začet postopek izbrisa, njen družbenik ali upnik lahko vloži ugovor, da ni pogojev za vodenje postopka izbrisa, če izbrisni razlog (ne katerikoli, ampak tisti, zaradi katerega se je začel postopek izbrisa brez likvidacije, ne obstaja – 1. točka prvega odstavka 435. člena ZFPPIPP), pri čemer registrsko sodišče izda sklep o ustavitvi postopka izbrisa, če presodi, da je ugovor utemeljen in da ne obstaja izbrisni razlog (ne katerikoli, ampak tisti, zaradi katerega se je začel postopek izbrisa brez likvidacije – 2. točka prvega odstavka 438. člena ZFPPIPP). Če pa registrsko sodišče presodi, da ugovor ni utemeljen in da izbrisni razlog obstaja, izda sklep o obstoju izbrisnega razloga v skladu z določbo 3. točke prvega odstavka 439. člena ZFPPIPP.

6. Izključitev izbrisnega razloga iz 1. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP zato tudi po oceni pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi ni pravno pomembno dejstvo, saj se je konkretni postopek izbrisa iz registra brez likvidacije začel zaradi izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP (ker subjekt vpisa ni sprejemal uradnih pošiljk na registriranem poslovnem naslovu – 1. alineja 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP). Da ta izbrisni razlog (neposlovanje na registriranem poslovnem naslovu P.) ne obstaja, pa v ugovornem postopku nihče ni niti trdil, kaj šele dokazoval, kot je v izpodbijanem sklepu pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.

7. Te okoliščine ne izpostavlja niti konkretna upnikova pritožba, ki se sklicuje zgolj na to, da ima subjekt vpisa premoženje, na katerem ima upnik celo hipotekarno zavarovanje. Vendar v konkretnem primeru izbrisni postopek ni bil začet zaradi tega, ker je subjekt vpisa prenehal poslovati, nima premoženja in je izpolnil vse svoje obveznosti, marveč zaradi tega, ker ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register. V tej smeri je treba razlagati tudi določbo prvega odstavka 443. člena ZFPPIPP, kar tudi po oceni pritožbenega sodišča pomeni, da sama okoliščina, da konkretni subjekt vpisa ima premoženje, še ne pomeni (glede na to, da se je postopek izbrisa vodil zaradi neposlovanja na registriranem poslovnem naslovu), da izbrisni razlog ne obstaja.

8. Resda bi bilo z vidika konkretnega pritožnika bolj ekonomično in racionalno, da bi se nadaljeval izvršilni postopek (v katerem bi kot hipotekarni upnik prišel v razmerju do subjekta vpisa do celotnega ali delnega poplačila svoje terjatve), vendar pa po oceni pritožbenega sodišča takšen individualni interes ne more omajati opisane zakonske strukture in postopka instituta izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije. Prav stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem po 443. in 444. členu ZFPPIPP (če stečajni postopek ni bil začet, še preden je bila družba izbrisana iz registra, kar pomeni, da se postopek izbrisa ustavi – 1. točka prvega odstavka 438. člena ZFPPIPP) je tisti institut, ki varuje vse upnike izbrisane pravne osebe iz sodnega registra (po načelu enakopravne obravnave), poleg tega pa so upniki takšnega subjekta varovani tudi z institutom spregleda pravne osebnosti pod pogoji iz 8. člena ZGD-1. 9. Iz teh razlogov (potem, ko je pritožbeno sodišče tudi ugotovilo, da ne obstaja noben pritožbeni razlog, na katerega mora paziti po uradni dolžnosti) je pritožbeno sodišče pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 39. člena Zakona o sodnem registru – ZSReg).