Jedro

Če zavezanec za dohodnino ne vloži napovedi za odmero dohodnine, mu organ ne more priznati posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, ker je to olajšavo mogoče uveljavljati le do poteka roka za vložitev napovedi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 1148/97 z dne 22.6.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 5.4.1997. Z njo je bila zavrnjena njegova pritožba, s katero je izpodbijal odločbo RUJP - Izpostave M.S. z dne 10.10.1995, s katero mu je bila odmerjena dohodnina za leto 1994. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje med drugim navaja, da je tožnik v letu 1994, po podatkih upravnih spisov, poleg pokojnine od katere ni plačeval akontacije dohodnine, prejel še katastrski dohodek od kmetijskih zemljišč. Zato je bil dolžan najkasneje do izteka zakonskega roka vložiti napoved s podatki, ki so potrebni za odmero dohodnine. Ker napovedi ni vložil, mu je prvostopni davčni organ navedeni davek odmeril na podlagi kontrolnih podatkov, s katerimi je razpolagal. Pri ugotavljanju davčne osnove mu je priznal splošno olajšavo po 7. členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, v nadaljevanju ZDoh), ni pa upošteval posebne olajšave po 10. členu navedenega zakona za vzdrževana družinska člana. Sodišče soglaša s toženo stranko, da prvostopni davčni organ tožnikove upravičenosti do posebne olajšave za vzdrževana družinska člana ni mogel ugotavljati in tudi ne priznati. Sklicuje se na določbo 84. člena ZDoh, po kateri lahko zavezanci za dohodnino uveljavljajo zmanjšanje osnove za dohodnino ter posebne olajšave za vzdrževana družinska člana do poteka roka za vložitev napovedi za odmero dohodnine, to je do 31. marca.

Tožnik v pritožbi uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je bila v letu 1994 njegov edini dohodninski vir pokojnina, od katere ni plačeval akontacije dohodnine. Zato meni, da ni bil dolžan vložiti napovedi za njeno odmero. Zmotna je ugotovitev, da je v letu 1994 prejel katastrski dohodek od kmetijskih zemljišč, katerih lastnik je. Navedena zemljišča v naravi že dolgo niso več kmetijska, temveč gre za gradbeno zemljišče in zapuščen vinograd. Meni, da mu katastrski urad zaračunava katastrski dohodek za bivše vinograde prejšnjih lastnikov. Navaja še, da mu je prvostopni davčni organ hkrati vročil odmerni odločbi za leti 1994 in 1995, kar ni prav. Če bi mu bila odločba za leto 1994 vročena prej, bi za leto 1995 zagotovo vložil napoved za odmero dohodnine. Zato predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje, na podlagi podatkov in listin v upravnih spisih, utemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo in navedlo pravilne razloge za svojo odločitev. Ti razlogi so skladni s podatki upravnih spisov in z določbami ZDoh, na katere se sodba sklicuje.

Pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev o stvari. Tožnik je bil dolžan za leto 1994 vložiti napoved za odmero dohodnine, saj je imel poleg pokojnine, od katere mu Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni obračunal in plačal akontacije dohodnine, drug dohodninski vir in sicer katastrski dohodek od kmetijskih zemljišč. Ta se ugotavlja v skladu z Zakonom o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 23/76 in Uradni list RS, št. 10/99). Da bi bila zatrjevana sprememba glede narave kmetijskih zemljišč evidentirana pri pristojnem upravnem organu na način in v roku, kot ga določajo predpisi o vzdrževanju zemljiškega katastra, pa tožnik ne zatrjuje. Zavezanec za dohodnino je dolžan vložiti napoved za odmero navedenega davka za vsako leto. Zato istočasna vročitev odmernih odločb za leto 1994 in 1995 ne pomeni, da je odločba o odmeri dohodnine nezakonita.

Ker, glede na navedeno nista podana uveljavljana pritožbena razloga in tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.