Jedro

V obravnavanem primeru gre za situacijo imenovanja tožnika v uradniški naziv iste stopnje zaradi drugačnega poimenovanja uradniškega naziva na delovnem mestu, na katerega je tožnik premeščen, z upoštevanjem sistemizacije konkretnega delovnega mesta. Sodišče je ob vpogledu v spise ugotovilo, da je po sistemizaciji na Policijski postaji na delovnem mestu višji policist – vodja policijskega okoliša možno v uradniškem nazivu X. stopnje imeti le naziv višji policist I, drugačen naziv pa na tem delovnem mestu po sistemizaciji v uradniškem nazivu X. stopnje sploh ni mogoč. Zaradi posledice premestitve tako prvostopenjski organ ni imel druge možnosti, kot da tožnika preimenuje v uradniški naziv višji policist I, saj bi sicer ravnal v nasprotju s sistemizacijo delovnih mest. Oba naziva, tako prejšnji kot sedanji, pa sta enake stopnje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano prvostopenjsko odločbo se tožniku z dnem premestitve uradniški naziv X. stopnje preimenuje v višji policist I. V obrazložitvi odločbe je navedeno, da bo tožnik premeščen na drugo delovno mesto in da se mu zaradi drugačnega poimenovanja uradniški naziv preimenuje tako, kot je navedeno v izreku odločbe.

Tožnik se je zoper prvostopenjsko odločbo pritožil, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil. V obrazložitvi se drugostopenjski organ sklicuje na prvi odstavek 84. člena Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju: ZJU), po katerem uradnik izvršuje javne naloge v nazivu. Ustrezen naziv je upoštevaje prvi odstavek 79. člena ZJU tudi pogoj za zasedbo posameznega delovnega mesta. Tožnika je bilo potrebno zaradi premestitve na delovno mesto višji policist – vodja policijskega okoliša v nazivu preimenovati. Prvostopenjski organ je po mnenju pritožbenega organa, upoštevaje dejstvo, da gre za naziv iste stopnje, postopal pravilno, ko je tožnika le preimenoval v nazivu.

Tožnik je vložil tožbo zoper prvostopenjsko odločbo na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani še pred njeno dokončnostjo, na kar je po prejemu drugostopenjske odločbe s prvo pripravljalno vlogo z dne 16. 4. 2010 ponovno oblikoval tožbeni zahtevek tako, da je ponovno izpodbijal prvostopenjski akt. Iz navedenega razloga je sodišče smiselno upoštevalo, da tožba ni vložena preuranjeno, saj je prvo pripravljalno vlogo smiselno obravnavalo kot tožbo zoper dokončni akt. Zaradi tega je tožbo tudi obravnavalo po vsebini in je ni zavrglo.

Tožnik v tožbi in pripravljalnih vlogah izpodbija tako odločbo o preimenovanju v nazivu kot tudi odločbo o premestitvi, zaradi katerega je do preimenovanja v nazivu prišlo. Glede odločbe o preimenovanju v nazivu, ki je predmet upravnega spora, tožnik navaja, da se v skladu s 84. členom ZJU naziv pridobi z imenovanjem, in sicer po izbiri uradnika na javnem natečaju ali z napredovanjem v višji naziv. ZJU ne pozna inštituta preimenovanja naziva, pozna pa inštitut izgube oziroma razrešitve naziva (91. člen ZJU). Pridobljen naziv tako ugasne z dnem prenehanja delovnega razmerja uradnika, z razrešitvijo in z izvedenim napredovanjem v višji naziv. Iz izpodbijane odločbe pa ne izhaja, da bi šlo v konkretni zadevi za enega izmed teh primerov. V predmetni zadevi je prvostopenjski organ odločil, da se uradniški naziv X. stopnje z nedoločnim dnem preimenuje v višji policist I, pri čemer ne navaja nobenega konkretnega razloga za takšno odločitev. Delodajalec ne trdi, da bi se v Policiji spremenil akt o sistemizaciji in bi se zato moral uradniški naziv X. stopnje preimenovati v višji policist I. Pri nazivih X. stopnje je razlika v plačnem razredu. Tako je višji policist I razvrščen v plačni razred 26, medtem ko je višji policist vodja izmene I uvrščen v 28. plačni razred. Delodajalec lahko delavca kvečjemu imenuje v naziv ali razreši naziva, ne more pa mu naziva preimenovati, če za to ni podlage v zakonu ali aktu o sistemizaciji. Razen tega višji policist I z napredovanjem doseže 34. plačni razred, medtem ko višji policist vodja izmene lahko doseže 36. plačni razred. Tožniku je bila tako tudi odvzeta pravica, da napreduje do 36. plačnega razreda. Tožnik je tudi uvrščen v nižji plačni razred, čeprav bi na podlagi določb Zakona o sistemu plač v javnem sektorju moral obdržati 33. plačni razred. Tožnik predlaga odpravo prvostopenjske odločbe ter zahteva, naj mu tožena stranka povrne stroške postopka v 15. dneh, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je izpodbijana odločba upravna odločba in zato ugovarja stvarni pristojnosti delovnega sodišča, saj gre za pristojnost upravnega sodišča. Tožnik je bil zaradi zagotovitve učinkovitejšega oziroma smotrnejšega dela organa premeščen na Policijsko postajo Ljubljana-Vič. Odločba o preimenovanju je bila povsem pravilno in zakonito izdana v skladu z vsemi veljavnimi predpisi. Iz priloge I Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih je razvidno, da so znotraj plačne podskupine C3 v naziv X. stopnje uvrščeni nazivi: višji policist I, višji policist specialist I, višji policist vodja izmene I, višji policist SE I, višji kriminalist I ter višji kriminalist specialist I, pri čemer je poimenovanje nazivov odvisno od delovnega mesta, ki ga posamezni javni uslužbenec zaseda. Naloge na delovnem mestu, na katerega je bil tožnik premeščen, se lahko opravljajo v uradniškem nazivu XII., XI., ali X. stopnje, če gre za uradniški naziv X. stopnje, je to višji policist I. Tožnik je na delovnem mestu, na katerega je bil premeščen, ohranil naziv X. stopnje. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Delovno in socialno sodišče se je s sklepom opr. št. I Pd 1982/2009 z dne 23. 5. 2012 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v zvezi s tožbenim zahtevkom, ki se nanaša na izpodbijano odločbo o preimenovanju v drug naziv in je odločilo, da se v tem delu tožbeni zahtevek odstopi v reševanje upravnemu sodišču. Ta sklep je postal pravnomočen dne 14. 6. 2012. K točki 1 izreka: Tožba ni utemeljena.

Sodišče najprej uvodoma ugotavlja, da je tožnik vložil tožbo zoper Republiko Slovenijo, Ministrstvo za notranje zadeve - Policija, ki jo zastopa Državno pravobranilstvo RS. S tem v zvezi sodišče smatra, da je tudi v upravnem sporu pravilno navedena tožena stranka, to je Republika Slovenija. Iz navedenega razloga sodišče tožbe ni pošiljalo tožniku v popravo oziroma dopolnitev. Ker pa v upravnem sporu skladno s petim odstavkom 17. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) toženca v upravnem sporu zastopa organ, ki je izdal akt, s katerim je bil postopek odločanja končan, je že na podlagi samega zakona v obravnavanem primeru zastopnik Republike Slovenije Vlada Republike Slovenije, Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja, ki je izdala drugostopenjski akt, zaradi česar bo sodišče navedeno sodbo vročilo zakonitemu zastopniku v skladu z ZUS-1, medtem ko bo Državnemu pravobranilstvu RS, ki je Republiko Slovenijo doslej zastopalo v tem sporu tudi glede izpodbijanega akta, poslalo izvod sodbe le v vednost. Po 84. členu ZJU uradnik izvršuje javne naloge v nazivu, ki se pridobi z imenovanjem po izbiri uradnika na javnem natečaju ali s premestitvijo na zahtevnejše delovno mesto v skladu s tem zakonom ali napredovanjem v višji naziv. Uradnik se imenuje v naziv z odločbo, v kateri se določi naziv in datum pridobitve naziva. Za uradniška delovna mesta se za pogoj za opravljanje dela poleg splošnih pogojev s področja delovnega prava, določi med drugim tudi naziv (prvi odstavek 79. člena ZJU). V obravnavanem primeru se obravnava vprašanje, ali je tožnik z izpodbijano odločbo pravilno in zakonito imenovan v uradniški naziv X. stopnje višji policist I. Poimenovanje naziva na delovnem mestu višjega policista – vodje policijskega okoliša na Policijski postaji Ljubljana Vič je drugačno od naziva, ki ga je imel tožnik pred premestitvijo. V obravnavanem primeru gre za situacijo poimenovanja tožnika v uradniški naziv iste stopnje zaradi drugačnega poimenovanja uradniškega naziva na delovnem mestu, na katerega je tožnik premeščen, z upoštevanjem sistemizacije konkretnega delovnega mesta. Sodišče je ob vpogledu v spise, ki jih je predložila tožena stranka, ugotovilo, da je po sistemizaciji na Policijski postaji Ljubljana-Vič na delovnem mestu višji policist – vodja policijskega okoliša možno v uradniškem nazivu X. stopnje imeti le naziv višji policist I, drugačen naziv pa na tem delovnem mestu po sistemizaciji v uradniškem nazivu X. stopnje sploh ni mogoč. Zaradi posledice premestitve tako prvostopenjski organ ni imel druge možnosti, kot da tožnika preimenuje v uradniški naziv višji policist I, saj bi sicer ravnal v nasprotju s sistemizacijo delovnih mest. Oba naziva, tako prejšnji kot sedanji sta enake stopnje. Ker je imenovanje v naziv pogoj za izvrševanje javne naloge oziroma zasedbo delovnega mesta (84. člen v povezavi z 79. členom ZJU), je po mnenju sodišča utemeljeno izdana izpodbijana odločba.

Z imenovanjem v naziv v obravnavanem primeru, ki je posledica premestitve, se tožnikov pravni položaj ne bi smel poslabšati, saj se njegove pravice in obveznosti z drugačnim poimenovanjem naziva enake stopnje po mnenju sodišča ne smejo spremeniti. V kolikor gre za nižji plačni razred pa so tožnikovi zahtevki lahko le predmet sodnega varstva v sporu pred sodiščem, pristojnim za delovne spore, in ne morejo biti predmet sodnega varstva v upravnem sporu. Enako velja tudi, da je odločitev o premestitvi stvar delovnega spora, ki že poteka pred pristojnim delovnim sodiščem, zato se sodišče do tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na premestitev, ne more opredeljevati, kot se tudi ne more dodatno opredeljevati do tega, kakšen plačni razred pripada tožniku.

Sodišče poudarja, da je bila v enakih primerih kot ta, že tudi doslej sodna praksa taka, da sodišče ni našlo nobene nepravilnosti v tem, če je bil uradnik zaradi premestitve imenovan v drugačen naziv, če je bila stopnja naziva enaka kot prej (npr. sodba opr. št. I U 262/2011-16 z dne 28. 2. 2012, sodba opr. št. III U 103/2009 z dne 28. 1. 2011).

Sodišče se sicer strinja s tožbeno navedbo, da ZJU ne pozna inštituta preimenovanja naziva, temveč le izgubo oziroma razrešitev naziva, vendar pa prvostopenjski organ ni imel druge možnosti, kot da je zaradi premestitve tožnika imenoval v drugačen naziv, saj bi sicer v primeru ohranitve prejšnjega naziva bilo to v nasprotju s sistemizacijo. V kolikor pa bi prvostopenjski organ z isto odločbo hkrati tožnika razrešil prejšnjega naziva in ga z isto odločbo imenoval v novi naziv, bi bil smisel take odločbe enak. V tožbi je med drugim tudi navedeno, da je bil tožnik z nedoločnim dnem preimenovan v drugačen naziv, pri čemer sodišče ugotavlja, da v izpodbijani odločbi sicer ni izrecno določen datum imenovanja, vendar pa je ta dovolj natančno določljiv s tem, ko piše, da se tožnik preimenuje v drugačen naziv z dnem premestitve. Nadalje tožnik navaja, da ni nobenega konkretnega razloga za odločitev prvostopenjskega organa. S tem v zvezi sodišče ugotavlja, da je v prvostopenjski odločbi sicer v obrazložitvi res navedeno zgolj to, da bo tožnik premeščen na drugo delovno mesto in da se zaradi drugačnega poimenovanja uradniški naziv preimenuje, vendar pa je obrazložitev dovolj podrobno dopolnil drugostopenjski organ, kjer je v odločbi natančno pojasnjeno, zakaj je moral prvostopenjski organ tožnikov naziv preimenovati.

Ker je glede na navedeno izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa v delu, ki se nanaša na izpodbijani akt, ni utemeljena, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

K točki 2 izreka: Ker je sodišče tožbo zavrnilo, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, skladno s 4. odstavkom 25. člena ZUS-1.