Jedro

Nabiralnik je sestavni del stanovanja in naslovnik ob prihodu v stanovanje tudi sicer praviloma najprej pogleda vanj, zato je taka vročitev povsem v skladu s prvim odstavkom 119. člena v zvezi s členom 123 ZKP.

Izrek

I. Pritožba zagovornika obsojenega R.S. se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče je z izpodbijanim sklepom pod točko I zavrnilo predlog obsojenčevega zagovornika za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sodbe o kaznovalnem nalogu, pod točko II pa je zavrglo ugovor, ki je bil hkrati podan zoper sodbo.

2. Zoper sklep se smiselno zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka pritožuje obsojenčev zagovornik. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu in ugovoru obsojenca ugodi v celoti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti, ker je ugotovilo, da je bila sodba obsojencu pravilno vročena v skladu z določbami prvega odstavka 118. člena in prvega odstavka 119. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP). Ker pooblaščeni vročevalec obsojenca na naslovu stalnega prebivališča ni našel in je od njegove matere izvedel, da bo naslednji dan doma, mu je v poštnem nabiralniku pustil obvestilo, nato pa ga naslednji dan ponovno iskal na istem naslovu. Glede na to, da obsojenca ni bilo doma, njegova mati pa pisanja ni hotela sprejeti in za to ni navedla zakonitega razloga, je vročevalec z njenim soglasjem pisanje pustil v nabiralniku in se je s tem štelo, da je vročitev opravljena.

5. Navedeno postopanje je bilo tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilno in ga pritožbena izvajanja niso omajala. Pritožnik namreč po tistem, ko povzema določbe 118. člena in prvega odstavka 119. člena ZKP navaja le, da zakonske določbe ne dopuščajo vročitve sodbe na način, kot ga sodišče navaja in sicer, da se sodba v soglasju z obsojenčevo materjo pusti v hišnem nabiralniku, zaradi česar tudi ni moč šteti, da je bila sodba pravilno vročena. Dejstvo namreč je, da je vročevalec postopal po določbi 118. člena ZKP in je nato sodno pisanje naslednjega dne, ko obsojenca navkljub obvestilu ni bilo doma, hotel izročiti njegovi materi, ki je pisanje bila dolžna sprejeti. Ker tega ni hotela storiti niti ni navedla zakonitega razloga, kar vse je vročevalec tudi zabeležil, bi sodno pisanje glede na določbo 123. člena ZKP sicer moral pustiti v stanovanju, vendar ker je obsojenčeva mati s tem soglašala, ga je pustil v nabiralniku. Glede na to, da je nabiralnik sestavni del stanovanja in naslovnik ob prihodu v stanovanje tudi sicer praviloma najprej pogleda vanj, je taka vročitev povsem v skladu s prvim odstavkom 119. člena v zvezi s členom 123 ZKP, zaradi česar nasprotna pritožbena izvajanja niso na mestu. Ker je torej bila obsojencu sodba pravilno vročena, je sodišče prve stopnje dalje pravilno postopalo, ko je zavrnilo predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti oziroma zavrglo vloženi ugovor zoper sodbo. Spričo povedanega je sodišče druge stopnje pritožbo obsojenčevega zagovornika na podlagi tretjega odstavka 402. člena ZKP kot neutemeljeno zavrnilo.