Jedro

Sodišče prve stopnje je tožniku utemeljeno prisodilo odpravnino glede na doseženo delovno dobo pri obeh delodajalcih (prenosniku in prevzemniku), skladno z določbo 1. alineje 1. odstavka 108. člena ZDR-1. Je pa napačno uporabilo materialno pravo, ko je toženi stranki naložilo v plačilo tudi dajatve in prispevke od bruto zneska. Skladno z 9. odstavkom 44. člena ZDoh -2 se dohodnina ne plačuje za prejete zneske odpravnine po 108. členu ZDR-1 do višine desetkratnika povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji. Znesek, ki ga je prejel tožnik, te višine ne presega. Skladno z določbo prve alineje 3. odstavka 144. člena ZPIZ-2 se od odpravnine do višine, določene v 9. odstavku 44. člena Zdoh-2, tudi ne plačujejo prispevki.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (točka I izreka) delno spremeni tako, da se glasi: „I. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki iz naslova odpravnine plačati znesek 551,17 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe, t.j. od 5. 5. 2014 dalje do plačila, tako da ga nakaže na fiduciarni račun pooblaščenca tožnika št. ... odprt pri A. banki d.d., v roku 15 dni pod izvršbo. Višji zahtevek za plačilo davkov in prispevkov od bruto zneska v višini 551,17 EUR se zavrne.“ V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 8,20 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila, svoje stroške pritožbenega postopka pa krije sama.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki iz naslova odpravnine plačati znesek 551,17 EUR, od bruto zneska odvesti dajatve in prispevke, neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe dalje do plačila pa nakazati na fiduciarni račun pooblaščenca v roku 15 dni pod izvršbo (točka I izreka). V presežku je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo zneska 341,04 EUR, za plačilo dajatev in prispevkov od bruto zneska ter plačilo neto zneska z zakonskimi zamudnimi obrestmi, z nakazilom na fiduciarni račun pooblaščenca (točka II izreka). Odločilo pa je tudi, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati pravdne stroške v višini 110,94 EUR (točka III izreka).

Zoper ugodilni del sodbe in odločitev o stroških postopka (točki I in III izreka) se iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP pritožuje tožena stranka. Navaja, da je zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje, da gre v primeru tožene stranke za prevzem poslov oziroma dejavnosti od družbe B. d. n. o.. Tako tožena stranka kot tudi družba B. d. n. o. sta obstajali istočasno in opravljali vsaka svojo dejavnost, zato, po stališču pritožbe, tožena stranka ni prevzemna družba, ugotovitev sodišča prve stopnje pa temelji zgolj na izpovedi tožnika. Zgolj zaslišanje stranke ne more nadomestiti ustrezne trditvene podlage in ostalih dokazov, ki so potrebni za tak zaključek sodišča prve stopnje. Zaradi navedenega predlaga, da Višje sodišče v Mariboru (pravilno: Višje delovno in socialno sodišče) pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje (pravilno: izpodbijani del sodbe) spremeni v smislu pritožbenih navedb (verjetno: tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne), podrejeno pa, da zadevo odstopi prvostopnemu sodišču v nadaljnje postopanje in odločanje (pravilno: v novo sojenje). Priglaša pritožbene stroške.

Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam. Tožena stranka sama v pritožbi navaja, da se je tožnik skupaj z ostalimi sodelavci zaposlil pri C. d. o. o., kar pomeni, da je šlo za pravno nasledstvo. Zaradi navedenega je pritožba neutemeljena in predlaga, da jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi sodbo (pravilno: izpodbijani del sodbe) sodišča prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v tej določbi ter na pravilno uporabo materialnega prava. Na podlagi izvedenega preizkusa je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, sicer pa se pritožba na bistvene kršitve določb pravdnega postopka sklicuje le pavšalno. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje ugotovilo pravilno in popolno, je pa delno zmotno uporabilo materialno pravo, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju.

Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka prevzela tožnika kot delavca likvidirane družbe B. d. o. o.. Iz listin, ki jih je tožnik vložil v spis, izhaja, da je bil od 17. 6. 2005 do 31. 8. 2008 zaposlen pri družbi B. d. o. o. (A5), s 1. 9. 2008 pa se je zaposlil pri toženi stranki (A6). Iz priloge A4 je razvidno, da je tožena stranka tožniku dne 27. 8. 2008 predložila pisni predlog pogodbe o zaposlitvi. Te listine potrjujejo tožbene navedbe in izpoved tožnika, da je bil, enako kot ostali delavci družbe B. d. o. o., prevzet k toženi stranki. Da je šlo za povezani družbi, izhaja tudi iz pogodb o zaposlitvi v prilogah pod A1 in A2, na podlagi katerih je imel tožnik od 1. 1. 2005 do 30. 6. 2005 sklenjeno delovno razmerje s toženo stranko. Iz pogodbe o zaposlitvi v prilogah pod A3 pa izhaja, da je že pred iztekom zadnje pogodbe s toženo stranko, torej pred 30. 6. 2005, dne 17. 6. 2005 sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas z družbo B. d. o. o.. Sodišče prve stopnje je, glede na navedeno, pravilno ugotovilo, da gre v obravnavani zadevi za tožnikovo delovnopravno kontinuiteto. Ker se je prevzem izvršil s 1. 9. 2008, je sodišče prve stopnje sicer pravilno uporabilo določbo takrat veljavnega Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji) in sicer 73. člen tega zakona, čeprav je pomotoma zapisalo, da gre za določbo Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 13/2013).

Sodišče prve stopnje je tožniku utemeljeno prisodilo odpravnino glede na doseženo delovno dobo pri obeh delodajalcih (prenosniku in prevzemniku) skladno z določbo 1. alineje 1. odstavka 108. člena ZDR-1. Je pa deloma napačno uporabilo materialno pravo, ko je toženi stranki naložilo v plačilo tudi dajatve in prispevke od bruto zneska. Skladno z 9. odstavkom 44. člena Zakona o dohodnini (ZDoh -2, Ur. l. RS 117/2006 - 94/2014) se dohodnina ne plačuje za prejete zneske odpravnine po 108. členu ZDR-1 do višine desetkratnika povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji. Zadnji znani podatek o povprečni plači na dan 22. 5. 2014, ko je tožniku delovno razmerje prenehalo, je bil podatek o višini povprečne plače za mesec februar 2014 v znesku 994,34 EUR, objavljen v Uradnem listu RS, št. 33/2014 in tako desetkratnik znaša 9.943,40 EUR. Znesek, ki ga je prejel tožnik, te višine ne presega. Skladno z določbo prve alineje 3. odstavka 144. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/2012 in naslednji) se od odpravnine do višine, določene v 9. odstavku 44. člena Zdoh-2, tudi ne plačujejo prispevki.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu skladno s 5. alinejo 358. člena ZPP delno spremenilo, kot izhaja iz izreka sodbe, v preostalem pa je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (351., 355. člen ZPP).

Izrek o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP. Tožena stranka je s pritožbo delno uspela. Pritožbeno sodišče je njen uspeh ocenilo na 10%. Skladno s 1. odstavkom 154. člena, 155. člena ZPP in ZOdvT je tožnik dolžan toženi stranki povrniti 8,20 EUR pritožbenih stroškov v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Svoje stroške odgovora na pritožbo pa tožeča stranka krije sama, saj z njim k odločitvi ni bistveno pripomogla (155. člen ZPP).