Jedro

Da sodišče lahko formira svojo materialnopravno odločitev o preživnini, mora ugotoviti dejstva, na katerih bo svojo odločitev zasnovalo. Njihova ugotovitev je najprej odvisna od udeležencev postopka. Ti so dolžni sodišču v celoti in po resnici posredovati oziroma ponuditi vsa njim znana, za odločitev sodišča odločilna dejstva in dokaze ter odgovoriti na to navezujoča se vprašanja sodišča. Predlagateljica v pritožbi poudarja preiskovalno načelo (7. člen ZNP-1), ki velja pri postopanju sodišča v postopkih za ureditev družinskih razmerij. To načelo pomeni, da lahko sodišče zaradi varstva otrok ugotavlja tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navajali. Tega načela pa ne gre razumeti tako, da so lahko udeleženci neaktivni in zgolj opazujejo, kaj bo storilo sodišče. Njihov pravni interes za odločitev jim narekuje sodelovalno dolžnost pri zbiranju procesnega gradiva, pri postavljanju dejanskih trditev in predlaganju dokazov.

Trditveno in dokazno breme udeležencev je med njih porazdeljeno glede na njihove materialno pravne položaje. Dejanske trditve glede preživninskih potreb mora postaviti preživninski upravičenec oziroma otrokov zakoniti zastopnik (starš), pri katerem otrok živi oziroma mu je zaupan.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je odločilo o zaupanju mld. A., roj. 2011 in mld. B., roj. 2014, v vzgojo in varstvo materi, odločilo o stikih obeh hčera z nasprotnim udeležencem ter o preživninski obveznosti za hčerke C., roj. 2006, za čas od vložitve predloga 22. 4. 2022 do vključno novembra 2024 (t.j. do njene polnoletnosti) v znesku 160 EUR, za mld. A. za čas od 22. 4. 2022 do vključno februarja 2025 v znesku 160 EUR mesečno, za čas od marca 2025 dalje pa v višini 250 EUR mesečno, za mld. B. pa za čas od 22. 4. 2022 do februarja 2025 v znesku 150 EUR mesečno, za čas od marca 2025 dalje pa v znesku 220 EUR mesečno. Sodišče prve stopnje je še odločilo, da oba udeleženca sama krijeta svoje stroške postopka.

2.Predlagateljica je zoper odločitev o preživninski obveznosti nasprotnega udeleženca vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je potrebe otrok prikazala agregirano in ne po posameznih postavkah, vendar pa so bile v njeni navedbi zneska upoštevane vse specificirane postavke. Sodišče je kršilo določbe postopka, ker predlagateljice k navedbi teh postavk ni prej pozvalo in s tem, ko je opustilo materialno procesno vodstvo. Pri tem je posebej pomembno, da je nepravdni postopek v družinskih zadevah namenjen varovanju otrokovega interesa, zato je v njem tudi poudarjeno načelo oficialnosti in preiskovalno načelo. Pravilna uporaba materialnega prava in veljavnega procesnega okvira bi prvostopenjsko sodišče vodila do drugačne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagateljica je potrebe mladoletnih hčerk realno ocenila, jih predstavila argumentirano in konkretizirano in jih tudi dokazno podprla. Če sodišče ni verjelo predlagateljici, bi moralo svojo dokazno oceno obrazložiti in do vseh predstavljenih potreb zavzeti stališče. Sodišče prve stopnje bi moralo storiti vse, da bi ugotovilo realne potrebe otrok kot preživninskih upravičencev, hkrati pa realne zmožnosti obeh preživninskih zavezancev. Meni, da je problematičen tisti del odločitve, ko sodišče ugotavlja, da preživninske zmožnosti nasprotnega udeleženca zaradi kreditne obveznosti niso zmanjšane, ker naj bi šlo za obveznosti iz skupnega premoženja nepravdnih strank. Če nasprotni udeleženec sedaj kreditne obveznosti nima več in je v resnici nekaj plačeval za predlagateljico, potem sedaj to njegove zmožnosti kvečjemu povečuje, po drugi strani pa, ker mu bo to plačilo povrnjeno, zmanjšuje zmožnosti nasprotne predlagateljice. Navaja še, da je bila tudi predlagateljica v preteklosti plačnica kredita iz naslova skupnega premoženja, ki so ji ga pomagali odplačati njeni starši. Pritožbenemu sodišču predlaga, da preživnino ustrezno zviša.

3.Pritožbi predlagateljice, ki jo je vložil njen pooblaščenec - odvetnik, je priložena še njena laična pritožba. Tudi v njej navaja, da je potrebe otrok prikazala agregirano in ne po posameznih postavkah, ker je sodišče k temu ni pozvalo. V pritožbi podaja podrobnejšo specifikacijo. Iz teh izhaja, da bi morala znašati preživnina, katere plačilo pade na enega starša 1.258,5 EUR oz. 419,51 EUR na otroka. Preživnina, ki jo je določilo sodišče, je prenizka tudi glede na izračun preživninskega kalkulatorja, ki ga je pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Po tem izračunu bi znašala preživninska obvezanost posameznega starša po 286,04 EUR na otroka. Glede časa prevzema mld. B. po četrtkovem stiku z očetom navaja, da B. želi, da se jo ob četrtkih s stika vrne ob 18.30 uri. Navaja še, da pritožba v zvezi s tem niti ni potrebna, če se jo lahko interpretira skladno z drugim odstavkom 4. točke sklepa, da drugi stiki potekajo na pobudo mld. B. ter v skladu s sprotnim dogovorom z očetom in materjo, upoštevajoč pri tem tudi otrokove obveznosti in želje.

Pritožbi je priložila seznam vseh transakcij v letu 2024 na njenem transakcijskem računu.

4.Nasprotni udeleženec je v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa. Med drugim navaja, da je bila predlagateljica v postopku opozorjena na pomanjkljivo trditveno podlago glede potreb otrok. Poleg tega jo je zastopal pravno kvalificirani pooblaščenec. Navaja še, da bi preseglo okvir materialnega procesnega vodstva, če bi sodišče dopolnjevalo navedbe in trditve predlagateljice. Primarno je stranka sama dolžna poskrbeti za podajo argumentirane trditvene podlage še posebno, če je zastopana po pooblaščencu. Poudarja še, da predlagateljica z otroki še vedno biva v hiši, ki je njuno skupno premoženje in uporablja vozilo, ki je njuna skupna last. Ne drži trditev predlagateljice, da ni nasprotoval njenim trditvam glede potreb. V svoji vlogi je pojasnil, da zatrjevani stroški niso realni in presegajo preživninske zmožnosti udeležencev. Materialno procesno vodstvo zato tudi ni bilo potrebno. Prvostopenjsko sodišče je pri presoji preživninske obveznosti obširno opredelilo potrebe mladoletnih hčera, presoja posameznih stroškov pa je ovrednotena realno in v skladu z zmožnostmi staršev. Prihodki udeležencev so primerljivi, predlagateljica pa ni obremenjena s hipotekarnimi ali kreditnimi obveznostmi.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Materialnopravna podlaga odločitve o določitvi preživnine oz. njene odmere je v določbah 189. in 190. člena Družinskega zakonika (DZ)1. Po 189. členu DZ se preživnina določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Navedena določba tako nalaga sodišču, da ugotovi, katere so potrebe preživninskega upravičenca in kolikšen je njihov strošek ter kolikšne so materialne zmožnosti preživninskih zavezancev. V prvem odstavku 190. člena DZ pa je glede odmere preživnine za otroka določeno, da mora sodišče pri odmeri upoštevati korist otroka tako, da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Ob takšnem načelnem izhodišču je v drugem odstavku 190. člena DZ določeno, da mora preživnina za otroka zajemati stroške življenjskih potreb, zlasti pa stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb. Obseg zadovoljevanja otrokovih potreb determinira drug pravno odločilni dejavnik za odmero preživnine - materialne in pridobitne zmožnosti njegovih staršev. Soodvisnost med obema dejavnikoma se torej kaže v tem, da otrok deli premoženjsko zmožnost svojih staršev. Velja, da večje ko so zmožnosti staršev, večji obseg otrokovih potreb je mogoče zadovoljiti. Pri tem nujnost zadovoljevanja potreb pada na lestvici od bistvenih življenjskih potreb do manj nujnih socialnih potreb in razvedrila, kolikor jih zmožnosti staršev dopuščajo in so hkrati namenjene otrokovemu zdravemu razvoju. Sodišče mora torej pri odmeri preživnine najti pravo vrednostno sorazmerje (pravo mero) med zmožnostmi staršev na eni strani, ter vrsto in višino otrokovih potreb na drugi strani, vse glede na konkretne okoliščine primera.

7.Da sodišče lahko formira svojo materialnopravno odločitev o preživnini, mora ugotoviti dejstva, na katerih bo svojo odločitev zasnovalo. Njihova ugotovitev je najprej odvisna od udeležencev postopka. Ti so dolžni sodišču v celoti in po resnici posredovati oziroma ponuditi vsa njim znana, za odločitev sodišča odločilna dejstva in dokaze ter odgovoriti na to navezujoča se vprašanja sodišča.2 Predlagateljica v pritožbi poudarja preiskovalno načelo (7. člen ZNP-1), ki velja pri postopanju sodišča v postopkih za ureditev družinskih razmerij. To načelo pomeni, da lahko sodišče zaradi varstva otrok ugotavlja tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navajali. Tega načela pa ne gre razumeti tako, da so lahko udeleženci neaktivni in zgolj opazujejo, kaj bo storilo sodišče.3 Njihov pravni interes za odločitev jim narekuje sodelovalno dolžnost pri zbiranju procesnega gradiva, pri postavljanju dejanskih trditev in predlaganju dokazov.

8.Trditveno in dokazno breme udeležencev je med njih porazdeljeno glede na njihove materialno pravne položaje. Dejanske trditve glede preživninskih potreb mora postaviti preživninski upravičenec oziroma otrokov zakoniti zastopnik (starš), pri katerem otrok živi oziroma mu je zaupan. Ta je tudi najbolj informiran za njihovo opredelitev. Glede na navedeno je bila v tej zadevi obveznost predlagateljice, da postavi trditve o omenjenih pravnorelevantnih dejstvih, na katerih temelji odmera preživnine. Ker tega ni storila, jo je sodišče z dopisom z dne 16. 7. 2024 še izrecno pozvalo, da mu predloži specifikacijo posameznih mesečnih stroškov za preživljanje mladoletnih otrok, zlasti stroškov hrane, bivanja, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih (posebnih) potreb otrok. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje tega ni storilo. Predlagateljica se je na navedeni poziv odzvala z vlogo z dne 20. 9. 2024 in sporočila znesek stroškov mesečnih potreb za posamezno od hčera, ne da bi jih specificirala skladno z omenjenim pozivom. Hkrati je navedla še nekatere druge stroške. Sodišče prve stopnje je zato pravilno postopalo, ko je v skladu s preiskovalnim načelom (7. člen ZNP-1) samo opravilo oceno preživninskih potreb za vse tri hčerke. Svojo oceno je v točkah 36. do 40. tudi temeljito obrazložilo, zato ne drži pritožbeni očitek neobrazloženosti izpodbijane odločitve. Po oceni stroškov potreb, ki jih izpostavlja DZ, in upoštevaje posebne stroške, ki jih ima posamezna od hčerk udeležencev, je zaključilo, da seštevek vseh stroškov, potrebnih za zadovoljevanje potreb C. in A., znaša mesečno po 500 EUR, B. pa 480 EUR. Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov o pravilnosti ugotovljene višine stroškov. Predlagateljica jih s pritožbo opredeljeno tudi ne izpodbija. Navaja zgolj višje zneske povprečnih mesečnih stroškov po posameznih postavkah (za leto 2024), ki pa jih ne utemelji.

9.Pritožbeno sodišče tudi nima pomislekov o pravilnosti odločitve, da je treba preživninsko breme za preživljanje hčerk porazdeliti med oba starša po enakih delih (vsak pol). Takšna odločitev temelji na dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje, da imata udeleženca kljub bolniškemu staležu nasprotnega udeleženca4 in njegovi delni okrnjenosti delovne zmožnosti primerljive dohodke.5 Ugotovilo je še, da ima nasprotni udeleženec sicer manj razpoložljivih sredstev, saj mu je v času, ko je odplačeval še oba kredita (za popravilo strehe hiše in hipotekarni kredit za hišo, v kateri živi predlagateljica s hčerkami - preživninskimi upravičenkami) ostalo približno 1100 EUR, sedaj po poplačilu prvega kredita pa mu ostane še 1300 EUR. Tožnik je v času odločitve sodišča prve stopnje še vedno plačeval hipotekarni kredit v višini 900 EUR.6 Ne gre torej za potrošniški kredit, za katerega po ustaljeni sodni praksi velja, da obveznost njegovega plačevanja ne vpliva na določitev preživninske obveznosti, ampak za kredit za hišo, v kateri prebivajo predlagateljica in preživninske upravičenke in katerega plačevanje zmanjšuje razpoložljivost sredstev nasprotnega udeleženca, ki bi jih lahko namenil izpolnjevanju preživninske obveznosti7. Sodišče pa je štelo, da bi nasprotni udeleženec izpolnjevanje kreditne obveznosti lahko bolj gospodarno uredil in si na ta način povečal višino razpoložljivega dohodka. Zato je ob hkratnem upoštevanju okoliščine, da je od razpada življenjske skupnosti udeležencev pretežni del skrbi za hčerke na predlagateljici, breme preživljanja skupnih hčera med oba pravilno porazdelilo v enakih delih.

10.Po odločitvi prvostopenjskega sodišča traja četrtkov stik mld. B. z nasprotnim udeležencem do 19.00 ure. Interpretacija takšne jasne odločitve, kot jo v pritožbi ponuja predlagateljica, ni mogoča. Tudi zgolj želja otroka, da se stik zaključi 30 minut prej, ni razlog za poseg v omenjeno odločitev. Sodišče prve stopnje je v razlogih svoje odločitve pozvalo udeleženca na izboljšanje njunega odnosa v dobro skupnih otrok in upoštevanje njihovih želja (tč. 30 obrazložitve izpodbijanega sklepa). Ni torej ovire, da se glede časa trajanja stika dogovorita tudi drugače, mimo sodne odločitve in ob upoštevanju želje otroka, če je smiselna.

11.Glede na navedeno je pritožba neutemeljena, zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Uradni list RS, št. 15/17.

2S. Kraljič, Zakon o nepravdnem postopku - ZNP-1 , s komentarjem, Založba WD, 2022, str. 76.

3Prav tam.

4Nasprotni udeleženec je v bolniškem staležu od februarja 2017 dalje.

5Povprečen predlagateljičin mesečni dohodek je sodišče prve stopnje ocenilo v višini 2200 EUR, od 1950 EUR na začetku postopka do 2285 EUR ob koncu, pri nasprotnem udeležencu pa je ugotovilo, da je njegovo bolniško nadomestilo na začetku postopka znašalo 1881,72 EUR ob koncu pa 2118,02 EUR, upoštevalo pa je še njegov zaslužek z občasnimi deli (100 EUR).

6Okoliščine, da bo ta kmalu odplačan, ni bilo mogoče upoštevati, saj sodna odločitev temelji na dejstvih, ki so obstajala ob koncu glavne obravnave. Njeno upoštevanje bi pomenilo nedopustno širjenje objektivnih mej pravnomočnosti.

7Prim. odločbe VS RS II Ips 107/2005, odločbi Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 486/2023 , IV Cp 315/2021.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 189, 190 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 7

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.