Jedro

Pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe (181. člen ZPP) je podan tudi v primeru, ko tožena stranka razpolaga s pravico, za katero tožeča stranka zatrjuje, da je njen imetnik.

Izrek

Reviziji tožeče stranke se deloma ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v delu, ki se nanaša na parc. št. 357/16, 357/22 in 348/32, vse vpisane v vl. št. 210 k.o... in o stroških postopka razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

V preostalem delu (ki se nanaša na parc. št. 356/5, 357/3, 357/12, 357/13, 357/14, 357/15 , 357/17, 357/21 in 357/23, vse vpisane v vl. št. 1451 k.o...) se revizija zavrne.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je združilo dve zadevi, v katerih je ista tožeča stranka vložila tožbi zoper dve različni toženi stranki, za skupno obravnavanje.

Zoper toženo stranko 1. K. p.o. - v stečaju (v nadaljevanju: K. p.o.) in 2. F. d.o.o. - v stečaju (v nadaljevanju: F. d.o.o.), je tožeča stranka uveljavljala več zahtevkov. Prvostopenjsko sodišče je ugodilo naslednjim zahtevkom: zahtevku za ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe z dne 23.1.1996, sklenjene med K. p.o., in F. d.o.o.; zahtevku za ugotovitev, da v z.k. vložku št. 210 in v z.k. vložku št. 1451, oba v k.o... vpisane nepremičnine vključno z glino pod temi parcelami, ne spadajo v stečajno maso K. p.o. in zahtevku za ugotovitev, da so nepremičnine, vpisane v z.k. vložku št. 210, k.o. ..., last tožeče stranke. Tožbeni zahtevek za izstavitev za vpis v zemljiško knjigo sposobne listine za parcele v z.k. vložku št. 210, k.o..., je sodišče zavrnilo, tožbenemu zahtevku za izročitev nepremičnin v neposredno posest pa je ugodilo, kolikor se je nanašal na K. p.o., in ga zavrnilo, kolikor se je nanašal na F. d.o.o. Zoper toženo stranko K. p.o., F. d.o.o. in M. d.o.o. je tožeča stranka uveljavljala en sam zahtevek in sicer zahtevek za ugotovitev delne ničnosti sodne poravnave z dne 4.9.1996. Temu tožbenemu zahtevku je prvostopenjsko sodišče ugodilo, odločilo pa je tudi o stroških prvostopenjskega postopka.

Zoper sodbo prvostopenjskega sodišča so pritožbo vložile vse toženke. Pritožbeno sodišče je pritožbi M. d.o.o. ugodilo in je sodbo prvostopenjskega sodišča, kolikor se je nanašala na zahtevek za ugotovitev delne ničnosti sodne poravnave z dne 4.9.1996, spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Izrek o stroških prvostopenjskega sodišča je razveljavilo in v tem obsegu vrnilo zadevo prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje ter naložilo plačilo stroškov pritožbenega postopka tožeči stranki.

Zoper sodbo drugostopenjskega sodišča je vložila revizijo tožeča stranka. Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v povezavi s 1. točko prvega odstavka 370. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava (3. točka prvega odstavka 370. člena ZPP).

Revizijskemu sodišču predlaga, naj razveljavi sodbo drugostopenjskega in potrdi sodbo prvostopenjskega sodišča. Revizija je bila vročena K. p.o., F. d.o.o. in M. d.o.o, ki nanjo niso odgovorili. Vročena je bila tudi Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija je deloma utemeljena.

I.

Tožeča stranka v reviziji trdi, da je izrek drugostopenjske sodbe nerazumljiv, da nasprotuje samemu sebi in razlogom sodbe. Kršitev naj bi pritožbeno sodišče storilo s tem, da ni odločilo o pritožbi, kolikor se je nanašala na sodbo prvostopenjskega sodišča v zvezi z zahtevki iz pogodbe z dne 23.1.1996. Drugostopenjsko sodišče naj bi s tem kršilo določbe pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena v povezavi s 1. točko prvega odstavka 370. člena ZPP.

Očitek tožeče stranke ni utemeljen. Prvostopenjska sodba ima dva dela, od katerih ima vsak svojo toženo stranko. V prvem delu je prvostopenjsko sodišče odločilo o zahtevkih v zvezi s pogodbo z dne 23.1.1996, v drugem delu pa o zahtevku za ugotovitev delne ničnosti sodne poravnave z dne 4.9.1996. Če sodišče o pritožbi, ki se je nanašala na prvi del prvostopenjske sodbe, ni odločilo, kar revident trdi, lahko pritožbeno sodišče pod predpostavkami 325. člena ZPP izda dopolnilno sodbo in na ta način tudi dopolni izrek svoje prve (pritožbene) sodbe. Ker je ZPP s 325. členom ZPP že predvidel način za odpravo te vrste pomanjkljivosti, za te vrste kršitev določb pravdnega postopka ne pride v poštev uporaba 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je tako podana le, če pritožbena sodba, takšna kot je bila izdana, bodisi sploh nima razlogov, če je izrek protisloven ali sploh v celoti nerazumljiv, ne pa, če je potreben dopolnitve.

Revizija ne vsebuje kakšnih konkretnih očitkov, ki bi kazali na to, da je bil izrek drugostopenjske sodbe, tak kot je bil izdan, v nasprotju s samim seboj, nerazumljiv ali bi bila obrazložitev sodbe brez razlogov, zato očitana kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

Revident tudi očita drugostopenjskemu sodišču pristransko sojenje, s tem pa tudi kršitev ustavne pravice do enakopravnega obravnavanja stranke v postopku. Revident je navedel, da naj bi bila zaradi dolgotrajnosti postopka kršena tudi njegova ustavna pravica po 23. členu Ustave. Revizijski očitki so neutemeljeni. Revizija je vrsta vloge (prvi odstavek 105. člena ZPP); ker vsebuje zahtevo za ponovno odločanje o isti stvari, zadene revidenta kot vlagatelja breme zatrjevanja dejstev in po potrebi tudi predlaganja dokazov (drugi odstavek 105. člena ZPP; prim. tudi prvi odstavek 180. člena ZPP). Tožeča stranka v reviziji sploh ni navedla dejstev, ki bi podpirali te njene revizijske razloge. Revizijsko sodišče pravilnosti odločitve pritožbenega sodišča glede zatrjevanih kršitev določb pravdnega postopka zato sploh ni moglo preizkusiti.

II.

Po dosedanji stalni sodni praksi Vrhovnega sodišča in višjih sodišč ima pravni interes (pravno korist) za vložitev ugotovitvene tožbe (181. člen ZPP) stranka, katere nasprotnik trdi, da ima nasproti njej kakšno pravico (glej sodne odločbe II Ips 90/99; II Ips 477/92; VSL I Cp 80/2000, VSK I Cp 42/2001; vse odločbe se nahajajo v bazi IUS-INFO). Podobna je bila praksa tudi pred sprejetjem ZPP/99 (Juhart/Wedam-Lukić, Pravdni postopek, komentar k 175. členu, točka 12 sodne prakse, Ljubljana 1974). Ni pa še bilo odločeno o primeru, v katerem tožena stranka razpolaga s pravico, za katero tožeča stranka zatrjuje, da ji pripada. Ni pa dvoma, da je lahko interes tožeče stranke za vložitev ugotovitvene tožbe podan tudi v takšnem primeru, saj je pravni položaj tožeče stranke enako ogrožen, kot če bi tožena stranka zgolj zatrjevala, da je imetnik kakšne pravice.

V tej zadevi so toženci K. p.o., F. d.o.o. in M. d.o.o. 4.9.1996 sklenili sodno poravnavo. Ta je javna listina (224. člen ZPP). Z njo so se dogovorili za prenos lastninske pravice na nepremičninah iz z. k. vložkov št. 1451 in 210, k. o... na M. d.o.o. Sodna poravnava s takšno vsebino je lahko podlaga za vpis lastninske pravice v korist M. d.o.o. (21. člen ZZK). Tožeča stranka je vložila tožbo na ugotovitev delne ničnosti sodne poravnave po prvem odstavku 181. člena ZPP. Položaj tožeče stranke bi se z ugotovitveno sodbo o ničnosti sodne poravnave lahko izboljšal, saj bi lahko preprečila vpis lastninske pravice M. d.o.o. na nepremičninah. Vendar pa to velja le za z. k. vložek št. 210, k. o..., ker v tem z. k. vložku še ni vpisana v zemljiško knjigo kot lastnica. Stališče pritožbenega sodišča, da tožena stranka nima pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, je torej materialnopravno zmotno. S tem je podan tudi revizijski razlog po 3. točki prvega odstavka 370. člena ZPP.

Revizija tožeče stranke je zato deloma utemeljena in sicer v tistem delu, ki se nanaša na v z. k. vložek št. 210, k. o...

Ker je pritožbeno sodišče zavzelo napačno pravno stališče, ni odločilo o vseh pritožbenih razlogih. Revizijsko sodišče je deloma razveljavilo le drugostopenjsko sodbo v tistem delu, ki se nanaša na ugotovitev delne ničnosti sodne poravnave glede nepremičnin v z. k. vložku št. 210 in jo vrnilo drugostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje (drugi odstavek 380. člena ZPP analogno).

Pravna korist pa ne obstaja več, če je negotovost o pravnem položaju tožene stranke odpravljena. Tožeča stranka je sama povedala, da je že dosegla vpis lastninske pravice v svojo korist za nepremičnine iz z. k. vložka št. 1451, k. o... Zaradi vpisa v zemljiško knjigo tudi sodna poravnava z dne 4.9.1996 ne ogroža njenega pravnega položaja. Revizija je zato v delu, ki se nanaša na z. k. vložek št. 1451, neutemeljena. Revizijsko sodišče jo je zato po 378. členu ZPP v tem delu zavrnilo.

III.

Revident je vložil revizijo tudi glede sklepa pritožbenega sodišča o stroških pritožbenega postopka. Ker je revizijsko sodišče sodbo drugostopenjskega sodišča deloma razveljavilo, je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Odločitev o stroških revizijskega postopka je utemeljena s tretjim odstavkom 165. člena ZPP.