Jedro

Za za dodelitev brezplačne pravne pomoči morajo biti izpolnjeni vsi z zakonom predpisani pogoji, med njimi tudi t.i. objektivni pogoji iz 24. člena ZBPP. Takšna ureditev sledi namenu ZBPP, ki ni v tem, da bi se brezplačna pravna pomoč dodeljevala za zadeve, v katerih prosilec nima verjetnih izgledov za uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe in dopolnitve tožbe zoper sklep Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS), št. DT 4934-12749/2018-2 z dne 24. 1. 2018, v zvezi z odločbo Ministrstva za finance, št. DT-499-29-148/2018-4 z dne 26. 9. 2019, ter kot oprostitev plačila sodnih taks.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik pri Upravnem sodišču RS vložil tožbo zoper sklep FURS št. DT 4934-12749/2018-2 z dne 24. 1. 2018 v zvezi z odločbo Ministrstva za finance (v nadaljevanju MF), št. DT-499-29-148/2018-4 z dne 26. 9. 2019 in hkrati prosil za dodelitev BPP. Tožnik je bil s strani tožene stranke pozvan, da dopolni svojo vlogo za dodelitev BPP in je posredoval izpolnjen obrazec BPP št. 1, v katerem je kot pravno zadevo navedel upravni spor - nezakonite odločbe, kot želeno obliko in obseg pravne pomoči pa navedel, da želi BPP za pravno svetovanje in zastopanje v celotnem procesu ter oprostitev sodnih taks. Tožnik je predlagal, da se mu za izvajanje BPP dodeli odvetnica A.A. 3. Tožnik je torej prosil za dodelitev BPP v zvezi z vložitvijo tožbe zoper sklep FURS z dne 24. 1. 2018, s katerim je bil tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavržen v zvezi z odločbo MF, ki je tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep FURS zavrnila kot neutemeljeno.

4. Tožnik je vložil tožbo zoper izpodbijani sklep FURS po pošti priporočeno 4. 11. 2019, zato se ta dan v skladu s 119. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 22. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) šteje kot dan izročitve vloge sodišču. Tožnik je tožbo zoper izpodbijani sklep FURS vložil po poteku zakonsko določenega 30 dnevnega roka. Organ za BPP je odločil, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh in se nadaljnjega postopka ni razumno udeleževati, kar pomeni, da ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP iz tretjega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Ker mora tožnik za dodelitev BPP izpolnjevati tako finančni kot objektivni pogoj po ZBPP, je organ za BPP ugotovil, da je treba tožnikovo prošnjo po določbi prvega odstavka 24. člena v zvezi z določbo drugega odstavka 37. člena ZBPP zavrniti kot neutemeljeno že iz razloga, ker ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP.

5. Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da je izpodbijana odločba zmotna, neustavna, nezakonita in predlaga v celoti njeno odpravo. Tožnik navaja, da je prejemnik invalidske pokojnine v višini 480,46 EUR, mesečno brez slehernega drugega aktivnega prejemka, seveda nikakor ne dosega minimalne kvote, ki bi mu zagotovila normalno mesečno preživetje in, da si ne more plačati zagovornika, ki samo za eno pripravljalno vlogo zaračunava več kot 500,00 EUR. Jasno pa je, da sleherna dodatna obremenitev, v smislu plačevanja sodnih taks, še dodatno slabša tožnikove življenjske možnosti. Ocena tožene stranke je torej, da je tožnik zamudil en pritožbeni rok v pritožbenem obdobju sklepa, ki ga je izdal državni organ FURS, zato je tožena stranka ocenila, da vložena tožba prepozna. Izpodbijani sklep, s katerim so kršene temeljne človekove pravice in Ustave RS, pa tožena stranka ne opazi. Tako seveda ne opazi tudi razumnost sprožanja pravice za BPP in oprostitev sodnih taks. Tako z nekimi drugimi pogoji, ki jih seveda ne citira, zavrže pravico do enakovrednega in hitrega ter pravočasnega sojenja, kot javno govori ob svojem imenovanju. Tožnik še navaja, da je invalidsko upokojen in si že 10 let prizadeva najprej, da so mu priznali invalidnost, sedaj pa, da bi prejemal plačilo po dejansko opravljeni delovni dobi ustrezno invalidsko pokojnino, čeprav bi moral prejemati redno starostno pokojnino vsaj v višini 1.300,00 EUR. Nepravilno, nezakonito in neustavno je ravnanje izvršilne veje oblasti, ki ga je pripeljalo v tako stanje.

6. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

7. Tožba ni utemeljena.

8. V obravnavani zadevi je predmet presoje izpodbijani sklep, s katerim je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BBP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe v upravnem sporu.

9. Po določbah ZBPP se BPP dodeli, če prosilec izpolnjuje s tem zakonom določene pogoje. Navedeni pogoji se nanašajo na finančni položaj stranke (subjektivni pogoj) ter na zadevo, za katero prosi za BPP (objektivni pogoj). Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. Glede finančnega pogoja 13. člen ZBPP določa, da je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine, brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine, ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. V zvezi z objektivnim pogojem pa 24. člen ZBPP določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. V tretjem odstavku navedene določbe je določeno, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

10. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka prošnjo za dodelitev BPP zavrnila, ker je ugotovila, da ni izpolnjen pogoj iz 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, po kateri se pri presoji dodelitve BPP kot pogoj upošteva tudi, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Tožena stranka je ugotovila, da je tožnik tožbo v upravnem sporu vložil zoper izpodbijani akt, po preteku 30 dnevnega roka po prvem odstavku 28. člena ZUS-1. 11. Sodišče tožniku pojasni, da zgolj to, da se ne strinja z določeno odločitvijo in zato uveljavlja, naj se ji dodeli BPP za njeno izpodbijanje, ne zadošča za dodelitev BPP, ampak morajo biti za to izpolnjeni vsi z zakonom predpisani pogoji, med njimi tudi t.i. objektivni pogoji iz 24. člena ZBPP.

12. Takšna ureditev sledi namenu ZBPP, ki ni v tem, da bi se BPP dodeljevala za zadeve, v katerih prosilec nima verjetnih izgledov za uspeh. Pogojevanje dodelitve BPP z izkazano možnostjo za uspeh v postopku dopušča ne samo ustaljena sodna praksa tega in Vrhovnega sodišča, ampak tudi sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (npr. sodba v zadevi Del Sol proti Franciji, št. 46800/99 z dne 26. 2. 2002). Kolikor tožnik meni, da tožena stranka nima podlage za presojo njegovih izgledov za uspeh v zadevi, za katero uveljavlja dodelitev BPP, mu torej ni mogoče slediti1. 13. V konkretnem primeru je toženka prepričljivo obrazložila, zakaj je zaključila, da v 1. točki prvega odstavka 24. člena ZBPP opredeljeni pogoj v zvezi z tožbo zoper izpodbijani sklep FURS št. DT 4934-12749/2018-2 z dne 24. 1. 2018, v zvezi z odločbo Ministrstva za finance, št. DT-499-29-148/2018-4 z dne 26. 9. 2019, ni izpolnjen. Tožena stranka je torej utemeljeno odločila, da tožnik s tožbo v upravnem sporu nima verjetnih izgledov za uspeh, saj je vložil tožbo po preteku zakonskega roka iz 28. člena ZUS-1. 14. Glede na obrazloženo objektivni pogoj iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, za odobritev BPP iz zgoraj navedenih razlogov ni bil izpolnjen, je organ za BPP prošnjo tožnika za dodelitev BPP pravilno zavrnil, ne da bi ugotavljal izpolnitev finančnega pogoja iz 13. člena ZBPP.

15. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

16. Sodišče je v upravnem sporu odločilo brez glavne obravnave. Izpodbijana odločba temelji na pravilno presojenih spisih, ki se nanašajo na zadevo (drugi odstavek 51. člena ZUS-1). Za odločitev bistvene ugotovitve v tožbi niso konkretizirano prerekane (prvi odstavek 59. člena ZUS-1), tožnik pa v upravnem sporu tudi ni navajal novih dejstev in določno predlagal novih dokazov, pomembnih za odločitev (glej 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

1 Sodba Upravnega sodišča RS, opr. št. III U 310/2018 z dne 27.12.2018.