Jedro

Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je pri odločitvi, da na račun tožeče stranke ne prenese deponiranih sredstev z računa osebe, ki v sklepu okrajnega sodišča o izvršbi ni navedena kot dolžnik, toženka ravnala z zadostno profesionalno skrbnostjo. Za tak zaključek so zadostovale tiste trditve obeh pravdnih strank, ki med njima niso bile sporne ter jih zato ni bilo treba dokazovati. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 488. člena ZPP.

Z rubežem dolžnikove terjatve, ki ga sodišče opravi na upnikov predlog, pridobi upnik na njej zastavno pravico, kar zatrjuje tudi pritožnik v pritožbi. Zmotno pa je njegovo stališče, da se z rubežem terjatve zarubijo hkrati (oziroma že prej) tudi denarna sredstva na računu dolžnikovega dolžnika.

Tožena stranka bi v konkretnem primeru ravnala protipravno in na škodo družbe T. d. o. o., če bi njena denarna sredstva plačala družbi M. d. o. o. na podlagi sklepa o izvršbi zoper družbo S. d. o. o.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki plačati v roku 15 dni od vročitve te sodbe za stroške pritožbenega postopka 933,30 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudni obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek zaradi plačila 70.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 6. 2011 do plačila (I. točka izreka) ter tožnici naložilo naj v 15 dneh toženki povrne 1256,60 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi obrestmi od zamujenega zneska plačila od prvega dne zamude dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Tožeča stranka se je zoper sodbo pravočasno pritožila. Navedla je, da jo izpodbija v celoti. Kot pritožbene razloge je uveljavljala bistvene kršitve določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP in po 8., 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, napačno uporabo materialnega prava in zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Višjemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi ter sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi; podredno pa, da izpodbijano sodbo v celoti razveljavi ter zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno obravnavo.

3. T.ožena stranka je na pritožbo odgovorila, da ni utemeljena. Sodišču je predlagala, da jo zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, tožeči stranki pa naloži v plačilo stroške tega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je na podlagi sodne poravnave z družbo S. d. o. o. zoper to družbo vložila predlog za izvršbo zaradi izterjave denarne terjatve 70.000,00 EUR s pripadki, na podlagi katerega je Okrajno sodišče na Ptuju izdalo sklep o izvršbi 0118 Ig 25/2011 z dne 6. 7. 2011, s katerim je (med drugim) dovolilo izvršbo z rubežem denarnih sredstev, deponiranih s strani družbe T. d. o o. pri toženi stranki v korist družbe S. d. o. o. ter s prenosom zarubljenih sredstev v korist tožeče stranke na njen transakcijski račun pri N. d. d., po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Zoper navedeni sklep o izvršbi je dolžnik S. d. o. o. vložil ugovor, katerega je Okrajno sodišče s sklepom Ig 25/2015 z dne 11. 10. 2011 zavrnilo. Tožena stranka, pri kateri so bila sredstva družbe S. d. o. o. deponirana na računu družbe T. d. o. o., sklepa izvršilnega sodišča potrditvah tožeče stranke protipravno ni izvršila, pač pa je deponirana denarna sredstva z računa T. d. o. o. sprostila (s prenakazilom na neznani račun), skladno z navodilom iz sklenjene sodne poravnave pred Okrožnim sodiščem na Ptuju I Pg 244/2011 z dne 22. 11. 2011. O tem ni obvestila Okrajnega sodišča na Ptuju v izvršilni zadevi Ig 25/2011 in tožeče stranke, zaradi česar je tožeči stranki onemogočila, da se poplača z drugimi sredstvi izvršbe zoper družbo S. d. o. o., zoper družbo T. d. o. o. pa zavarovanje terjatve z začasno odredbo.

6. Ker je sodišče prve stopnje zaključilo, da tožena stranka ni ravnala protipravno, mu v pritožbi predvsem očita zmotno ugotovitev dejanskega stanja v zvezi z ravnanji toženke, ter posledično tudi zmotno uporabo materialnega prava. Sodišču prve stopnje tudi očita, da ni odgovorilo na njene trditve, da so ravno zaposleni pri toženi stranki omogočili s svojim zavlačevanjem pravočasno realizacijo sklepa izvršilnega sodišča. V tem smislu pa je kot bistven pritožbeni očitek izpostavila kršitev določb postopka, ker je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijano sodbo brez glavne obravnave.

7. Ker je v obravnavanem sporu sodišče prve stopnje sodbo utemeljilo na nespornih dejstvih, jih je pritožbeno sodišče v nadaljevanju povzelo, potem pa še ocenilo, ali so navedena dejstva zadoščala za presojo, da je tožena stranka ravnala v skladu z zakonskimi dolžnostmi: - s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča na Ptuju Ig 25/2011 v izvršilni zadevi upnice M. d. o. o. zoper dolžnico S. d. o. o. je bila dovoljena izvršba na denarna sredstva deponirana pri toženi stranki s strani družbe T. d. o. o. v korist dolžnice S. d. o. o.; - toženki je bil sklep o izvršbi vročen; - toženka je sklep vrnila izvršilnemu sodišču s pojasnilom, da dolžnica iz sklepa (družba S. d. o. o.) pri njej nima odprtega računa; - toženki je bila vročena tudi predhodna odredba Okrajnega sodišča na Ptuju Z 8/2011 z dne 9. 2. 2011, s katero je bil opravljen rubež denarnih sredstev deponiranih pri X. banki s strani družbe T. d. o. o. v korist družbe S. d. o. o. in v kateri je navedeno, da je z rubežem dobil upnik zastavno pravico na zarubljenih sredstvih; - toženka deponiranih sredstev na računu družbe T. d. o. o. ni izplačala na račun tožeče stranke, kljub obvestilu Okrajnega sodišča na Ptuju, da je sklep o izvršbi postal pravnomočen in da se nanaša na sredstva, na katerih je tožeča stranka imela zastavno pravico, ki jo je pridobila s predhodno odredbo; - tožnica je kasneje predlagala in izposlovala tudi rubež in prenos dolžničine terjatve do družbe T. d. o. o.; - toženka je je imela glede deponiranih sredstev na računu družbe T. d. o. o. vlogo depozitarja po Pogodbi o vezanih depozitih, ki so temeljile na sodni poravnavi med družbama S. d. o. o. in T. d. o. o. pred Okrožnim sodiščem na Ptuju; - tretji osebi je denarna sredstva z računa družbe T. d. o. o. toženka nakazala skladno z navodili Okrožnega sodišča na Ptuju.

8. V obravnavanem primeru sta pravdni stranki poleg navedenih dejstev navedli še celo vrsto drugih dejstev v zvezi s potekom dogodkov, ki so se odvijali v zvezi s postopki, ki so tekli pred okrožnim in okrajnim sodiščem na Ptuju, ki jih je sodišče prve stopnje v celoti povzelo v obrazložitev sodbe, deloma se do njih tudi opredelilo, v bistvenem pa pri odločitvi odmislilo, ker je spoznalo, da za odločitev zadošča že presoja ravnanja toženke v zvezi s sklepi, ki jih je prejela v izvršitev od sodišča. Kot odločilno je presojalo vprašanje, kako bi v okoliščinah konkretnega primera ravnala katerakoli banka.

9. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je pri odločitvi, da na račun tožeče stranke ne prenese deponiranih sredstev z računa osebe, ki v sklepu okrajnega sodišča o izvršbi ni navedena kot dolžnik, toženka ravnala z zadostno profesionalno skrbnostjo. Za tak zaključek so zadostovale tiste trditve obeh pravdnih strank, ki med njima niso bile sporne ter jih zato ni bilo treba dokazovati. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 488. člena ZPP. Kljub določenim nedoslednostim v zapisu obrazložitve sodbe, pritožbeno sodišče ocenjuje kot pomembno dejstvo, da je bilo sodbo mogoče opreti le na tista dejstva, ki med pravdnima strankama niso bila sporna. Čim pa je tako, so neutemeljene tudi pritožbene trditve, da je z odločitvijo brez glavne obravnave sodišče prve stopnje tožeči stranki onemogočilo, da še pravočasno na prvem naroku za glavno obravnavo dopolni svoje trditve in dokaze, s katerimi bi lahko uspela v postopku. Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, so bile za odločitev nepomembne trditve tožeče stranke o tem, da se ji poraja sum o sodelovanju družbe S. d. o. o. z uslužbenci banke pri izvedbi načrta, da tožeči stranki ne plača njene terjatve. Na njih sodišče prve stopnje pravilno ni oprlo sodbe, ker je spoznalo, da je imela tožena stranka utemeljen razlog za to, da ne prenese denarnih sredstev z računa družbe T. d. o. o. na račun družbe M. d. o. o. 10. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je v obravnavanem primeru podana posebna podlaga za presojo odškodninske odgovornosti organizacije za plačilni promet, v določbi 147. člena ZIZ (Odgovornost organizacije za plačilni promet). Organizacija za plačilni promet, ki ne ravna po sklepu o izvršbi ali krši določbe ZIZ o posredovanju podatkov, vrstnem redu, obsegu in načinu poplačila obveznosti iz sklepa o izvršbi, upniku odgovarja za škodo, ki mu je s tem nastala.

11. V obravnavanem primeru se sporni sklep o izvršbi nanaša na denarna sredstva deponirana pri banki. Tožeča stranka ni trdila, da je sodišče toženi stranki kot organizaciji za plačilni promet1 v izvršilnem postopku upnice M. d. o. o. zoper dolžnico S. d. o. o. s predhodno odredbo prepovedalo z računa T. d. o. o. izplačati denarna sredstva. Kaj takega tudi ne izhaja iz predhodne odredbe (B32). Navedla je, da so bila s predhodno odredbo ta sredstva (predhodno) zarubljena v njeno korist, pozneje pa je bila nanjo prenesena tudi terjatev družbe S. d. o. o. do družbe T. d. o. o., ter da je sodišče toženi stranki naložilo, da kot organizacija za plačilni promet denarna sredstva z računa družbe T. d. o. o. prenese na račun družbe M. d. o. o. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje le ugotovilo, da družba T. d. o. o. ni bila v sklepu o izvršbi navedena kot dolžnica družbe M. d. o. o. ter logično pritrdilo toženi stranki, da ni bila dolžna izvršiti sklepa o izvršbi izdanega zoper družbo S. d. o. o. na način, da prenese denarna sredstva z računa T. d. o. o. na račun družbe M. d. o. o. V kolikor pa je bila terjatev družbe S. d. o. o. do družbe T. d. o. o. prenesena na družbo M. d. o. o. in je za to obstajal tudi izvršilni naslov, bi morala družba M. d. o. o. predlagati izvršbo zoper družbo T. d. o. o. 12. Sodišče prve stopnje je dalo poudarek dejstvu, da tožena stranka ni ravnala protipravno, ker je imela podlago za odklonitev izvršitve sklepa zato, ker ni bil jasen - nanašal se je na družbo S. d. o. o., ki pri njej ni imela odprtega računa ter na sredstva na računu druge osebe, ki je bila njen komitent ter s katero sta sklenili Pogodbo o depozitu. Pojasnila sodišča, da naj banka prenese denarna sredstva z računa družbe T. d. o. o. na družbo M. d. o. o., na katera se je sklicevala tožeča stranka, banke niso zavezovala. Zato sodišče prve stopnje pravilno ni štelo kot odločilne za rešitev v sporu komunikacije med banko, sodiščem in strankami. Drugačne pritožbene trditve niso utemeljene.

13. Pritožbeno sodišče se ne strinja s stališčem pritožnice, da bi morala banka izvršiti sklep na denarna sredstva družbe T. d. o. o., kljub temu, da sklep ni bil izdan v postopku izvršbe zoper družbo T. d. o. o. in kljub temu, da je imela banka z družbo T. d. o. o. sklenjeno pogodbo o depozitu, ker je imela tožena stranka na denarnih sredstvih na računu T. d. o. o. zastavno pravico, ki jo je pridobila s predhodno odredbo. V pritožbi ponovno izpostavlja, da je obvezo tožene stranke za izvršitev sklepa o izvršbi z dne 6. 7. 2011 potrdilo Okrajno sodišče na Ptuju v dopisu opr. št. Ig 25/2011 z dne 24. 10. 2011, v katerem je toženo stranko pozvalo, da sredstva na računu družbe T. d. o. o. izplača družbi M. d. o. o. v skladu z 261. členom ZIZ, ker ima družba M. d. o. o. zavarovano terjatev s predhodno odredbo Z 8/2011. 14. Sodišče prve stopnje je v razlogih sklepa (10. točka obrazložitve) zavrnilo kot neutemeljene trditve tožeče stranke, da je tožena stranka ravnala protipravno, ker tega dopisa sodišča prve stopnje ni izvršila, oziroma sredstev z računa družbe T. d. o. o. ni izplačala na račun tožeče stranke. Pri tem je poudarilo, da se je tožena stranka znašla v močno atipičnem položaju, precej zunaj vloge izvrševalke sklepov o izvršbi na sredstva pri organizaciji za plačilni promet, kar je pojasnilo še v nadaljevanju.

15. Če pridobi upnik v postopku zoper dolžnika s predhodno odredbo rubež denarne terjatve, ki jo ima dolžnik do svojega dolžnika (v smislu 2. točke prvega odstavka 260. člena ZIZ), je rubež terjatve opravljen z dnem, ko je sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku (drugi odstavek 107. člena ZIZ); z rubežem dolžnikove terjatve, ki ga sodišče opravi na upnikov predlog, pridobi upnik na njej zastavno pravico, kar zatrjuje tudi pritožnik v pritožbi. Zmotno pa je njegovo stališče, da se z rubežem terjatve zarubijo hkrati (oziroma že prej) tudi denarna sredstva na računu dolžnikovega dolžnika. Najprej sodišče glede na upnikov predlog v izvršilnem postopku nanj s sklepom prenese zarubljeno terjatev v izterjavo ali namesto plačila (114. in 115. člen ZIZ). Če sodišče s predhodno odredbo zarubi terjatev, lahko na upnikov ali dolžnikov predlog dovoli, da se terjatev prenese na upnika v izterjavo, kadar je nevarnost, da se sicer zaradi zamude pri uveljavitvi ne bo mogla izterjati ali da bo izgubljena pravica do regresa proti komu drugemu (četrti odstavek 262. člena ZIZ). Prenos terjatve je opravljen, ko vroči sodišče dolžnikovemu dolžniku sklep o prenosu (prvi odstavek 117. člena ZIZ). Ko je terjatev prenesena na upnika, jo lahko izterja od dolžnikovega dolžnika. Če je bila terjatev družbe S. d. o. o. do družbe T. d. o. o. prenesena na tožečo stranko, bi morala predlog za izvršbo na denarna sredstva družbe T. d. o. o. vložiti zoper družbo T. d. o. o. 16. Tožena stranka bi v konkretnem primeru ravnala protipravno in na škodo družbe T. d. o. o., če bi njena denarna sredstva plačala družbi M. d. o. o. na podlagi sklepa o izvršbi zoper družbo S. d. o. o. Pritožbene trditve, da so sredstva na računu družbe T. d. o. o. medtem že pripadla družbi S. d. o. o., niso pomembne. Bile bi pomembne, če bi sodišče izdalo sklep, s katerim bi banki prepovedalo izplačati ta sredstva z računa. Banka pa bi bila dolžna izplačati denarna sredstva z računa družbe T. d. o. o. družbi M. d. o. o. le, če bi prejela sklep o izvršbi zoper družbo T. d. o. o. kot dolžnico. Pritožnica se pri tem neutemeljeno sklicuje na drugačno ustaljeno prakso. Po njenem stališču bi banka ravnala drugače, če ne bi spraševala Okrožnega sodišča na Ptuju, kako naj v konkretnem primeru ravna. Vendar to vprašanje glede na obrazloženo in ob potrditvi pravilnega in zakonitega ravnanja banke za presojo, ali je ravnala v skladu s pravili profesionalne skrbnosti bankirja, ni več pomembno.

17. Pri tem pa pritožbeno sodišče še dodaja, da 261. člen ZIZ določa, da zneska dolžnikovih denarnih sredstev na računu pri pooblaščeni organizaciji za plačilni promet, ki ga je sodišče prepovedalo izplačati, ni mogoče prenesti s tega računa, dokler traja prepoved, razen za poravnavo zavarovane terjatve. V konkretnem primeru okrajno sodišče, na katerega se sklicuje tožeča stranka, ni izdalo nobenega sklepa, s katerim bi banki prepovedalo izplačati sredstva z računa dolžnika. Ker je tudi nesporno, da družba S. d. o. o. pri toženi stranki ni imela odprtega računa, niti se njena sredstva niso nahajala na nobenem drugem računu pri toženi stranki, tožeča stranka neutemeljeno vztraja pri stališču, da tožena stranka deponiranih sredstev na računu družbe T. d. o. o. ne bi smela prenesti s tega računa.

18. Tožeča stranka je odškodninsko odgovornost tožene stranke utemeljevala tudi na trditvah, da je tožena stranka ravnala protipravno, ker Okrajnega sodišča na Ptuju ni obvestila, da so bila sproščena sredstva z računa družbe T. d. o. o. Z opustitvijo obvestila pa naj bi onemogočila tožeči stranki, da zoper svoja dolžnika, to je družbo S. d. o. o. in družbo T. d. o. o. ustrezno ukrepa in sicer bi se v izvršilnem postopku zoper družbo S. d. o. o. poskušala poplačati z drugimi sredstvi, zoper družbo T. d. o. o. pa bi, če bi obvestilo dobila, predlagala izdajo začasne odredbe. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ni sporno, da tožena stranka tožeče stranke ni obvestila o transakcijah na računu družbe T. d. o. o., vendar da tega tudi ni bila dolžna storiti in je o tem navedlo v točkah 12 do 14 jasne razloge. Te pritožnica izpodbija z očitkom sodišču prve stopnje, da ob jasnem izhodišču, da je tožena stranka pri opustitvi obvestila ravnala malomarno, ni upoštevalo določbe 131. člena OZ in 147. člena OZ. Ker tožena stranka ni imela prepovedi razpolaganja s sredstvi na računu družbe T. d. o. o. in ker družba T. d. o. o. tudi ni bila stranka izvršilnega postopka, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da o prenosu sredstev z računa družbe T. d. o. o., banka ni bila dolžna obvestiti Okrajnega sodišča na Ptuju (niti tožeče stranke). S pritožbenimi trditvami, da je tožena stranka že v mesecu novembru 2011 prenakazala deponirana sredstva v višini 125.509,00 EUR in to na račun notarja G. G., ne da bi o tem obvestila Okrajno sodišče na Ptuju v izvršilni zadevi Ig 25/2011, tožeča stranka pa je to spoznala šele po prejemu sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani Ig 814/2014 z dne 15. 5. 2015, teh zaključkov ne more uspešno ovreči. 19. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da v zvezi z zatrjevano škodo, ki naj bi nastala tožeči stranki zaradi dolžničinega izogibanja plačilu zatrjevane terjatve v višini 70.000,00 EUR, toženi stranki ni mogoče očitati protipravnega ravnanja pri izvrševanju sodnih odločb. S tem pa se izkaže, da sodišču prve stopnje ni bilo treba ugotavljati, ali so izpolnjene še ostale tri predpostavke za uspešno uveljavitev odškodninskega zahtevka.

20. Pritožbeno sodišče je glede na obrazloženo kot neutemeljene zavrnilo tudi očitke pritožnice o storjenih bistvenih kršitvah določb postopka, pritožbo v celoti zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

21. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, ni upravičena do povrnitve svojih pritožbenih stroškov, dolžna pa je toženi stranki plačati njene stroške dogovora na pritožbo (prvi odstavek 154. člena v zvezi s 155. členom ZPP) v višini 750,00 EUR (1250 točk x 0,60 EUR), za materialne stroške 15,00 EUR in 22% DDV (skupaj 933,30 EUR).

1 Izraz organizacija za plačilni promet označuje banke, hranilnice, Upravo RS. d. o. o. za javna plačila in druge ponudnike plačilnih storitev, ki so v skladu z zakonom pooblaščene za vodenje transakcijskih računov oziroma podračunov ali za opravljanje storitev sprejemanja depozitov (10. točka 16. člena ZIZ).